Uradno smo zaključili triinpolletni raziskovalni projekt CRP Digitalna zrelost mladih: družbene potrebe in neformalno izobraževanje mladih v digitalni dobi.
Z leve v smeri urinega kazalca: Nika Šušterič, Tanja Oblak Črnič, Katja Koren Ošljak, Barbara N. Brečko, Jure Plaskan in Anamarija Šiša. Fotografira: Nuša Detiček.
Leta 2023 smo prejeli financiranje za projekt DZM in oktobra začeli z raziskovalnim delom. Do marca 2026 smo opravili vse napovedane obveznosti do naročnikov in financerjev (Ministrstvo za digitalno preobrazbo RS in ARIS). Vsaj do konca leta 2026 pa bomo nadaljevali z diseminacijo raziskovalnih rezultatov.
Kmalu izide znanstvena monografija z naslovom Mladi in digitalno: fragmenti vsakdanjih življenj – najprej kot eknjiga, nato pa še v tiskani obliki. V delu imamo tudi več znanstvenih člankov in prispevkov, ki jih nameravamo predstaviti na mednarodnih konferencah.
Značilnosti sodobnih z mediji in tehnologijami nasičenih družb zahtevajo digitalno kompetenco vseh mladih, ne glede na izobrazbeno raven, ki jo bodo dosegli ali poklic, ki ga bodo v prihodnosti opravljali. V okviru projekta smo zato opravili eno od obsežnejših študij digitalnih potreb in kompetenc mladih, poleg pa okvir DigComp dopolnili z obširnim merjenjem in razumevanjem digitalne zrelosti mladih. S tem smo pozornost usmerili na zaznave in sposobnosti, kot jih zaznavajo mladi sami, s čimer obravnavana vprašanja naslavljamo celoviteje, kot to običajno počno obstoječe nacionalne in mednarodne raziskave. Ciljna skupina tukajšnjega projekta so mladi in mladi odrasli v obdobju od 16 do 24 let.
V zadnjem letu projekta DZM smo se osredotočali predvsem na dvoje:
Pregledali in analizirali smo dobre prakse na področju neformalnega izobraževanja, s katerimi je možno prispevati k digitalni zrelosti mladih. V ta namen smo opravili smo meta-analizo mednarodnih raziskav neformalnih izobraževanj za dvig digitalnih kompetenc ter oblikovali tipologijo izobraževalnih praks za razvoj digitalnih kompetenc mladih. Temu pa je sledila podrobnejša študija izbranih uspešnih praks s predlogi in dopolnitvami za njihov prenos v slovenski izobraževalni kontekst.
Oblikovali smo predlog smernic in ukrepov z namenom zmanjševanja digitalnega razkoraka. Predlog rešitev sugerira sistematično uvajanje prepoznanih dobrih praks na področju digitalnega opismenjevanja v formalnem in neformalnem izobraževanju, kar lahko prispeva k zmanjševanju digitalnih neenakosti med mladimi.
Preliminarne ugotovitve in pripadajoče raziskovalne korake prikazujemo v poročilu.
Na Fakulteti za družbene vede UL se je 9. decembra odvil že tradicionalni Slovenski politološki dan, ki ga organizira Slovensko politološko društvo. Ena izmed osrednjih tem konference, ki je letos nosila naslov Politična oblast, odpor in (ne)zmožnost zavezništev, je bilo tudi vprašanje o protislovjih današnjega časa. Na panelu Družboslovna implikacija orodij umetne inteligence je Nuša Detiček predstavila kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih rezultatov projekta Digitalna zrelost mladih, ki se vežejo na (upo)rabo in stališča mladih do orodji umetne inteligence (klepetalniki generativne UI). Predstavitev je bila konceptualno postavljena v infrastrukturni model sodobne družbenosti, s katerim je bilo prikazano, da za mlade generativna UI ni zgolj orodje, temveč postaja infrastruktura njihovega vsakdanjega delovanja.
Nuša Detiček med predstavitvijo rezultatov projekta Digitalna zrelost mladih, ki se vežejo na (upo)rabo in stališča mladih do orodji generativne umetne inteligence.
V tem kontekstu se odpira ključno vprašanje: kako mladi v Sloveniji apropriirajo ta orodja in kakšne posledice ima to za njihovo vsakdanjost? Empirični podatki projekta Digitalna zrelost mladih kažejo, da mladi v Sloveniji orodja generativne UI množično vključujejo v učne, ustvarjalne in vsakdanje odločitvene prakse, pri čemer jih pogosto razumejo kot kognitivno oporo, »sodelavca«, pa tudi kolega/prijatelja. Hkrati rezultati razkrivajo izrazito heterogenost vzorcev rabe in stališč, ki je povezana z izobrazbeno ravnjo, zaposlitvenim statusom in širšo digitalno pismenostjo mladih. UI se tako vzpostavlja kot infrastruktura, ki lahko bodisi krepi obstoječe neenakosti bodisi – ob ustreznih podpornih mehanizmih – deluje kot vir opolnomočenja.
Nuša je zaključila z mislijo, da generativna UI ne izumlja nič povsem novega, temveč remodulira stare procese in ustvarja pogoje za nove oblike družbenosti na eni strani, ter nove-stare (vire) neenakosti na drugi strani. Zato je ključno razvijati vključujoče in refleksivno (ne)formalno izobraževanje, ki bo primerljivo opolnomočilo različne skupine mladih. Le tako bodo mladi ne le uporabniki, temveč soustvarjalci digitalne prihodnosti.
V pogovoru urednice knjige Mediji in mladi Tanje Oblak Črnič ter dveh (izmed mnogih) avtorjev_ic Ane Vogrinčič Čepič s Filozofske fakultete UL in Katje Koren Ošljak smo osvetlile vlogo družin, vrstnikov in šole v procesih medijske socializacije mladih. Tudi zato ker je razprava, ki jo je vodila Urška Henigman s Prvega programa Radia Slovenija, potekala na knjižnem sejmu, smo v središče predstavljenih ugotovitev postavile odnos otrok in mladine do branja ter ga umeščale ob njihove druge medijske izbire in digitalno opismenjevanje.
Urška Henigman, Ana Vogrinčič Čepič, Katja Koren Ošljak in Tanja Oblak Črnič na odru Založniške akademije na 41. knjižnem sejmu.
Med 30. in 31. oktobrom je na Univerzi Södertörn na Švedskem potekala mednarodna konferenca z naslovom Navigating the Algoritmic Society, ki se je udeležila tudi Tanja Oblak Črnič in v sodelovanju z Anamarijo Šiša in Katjo Koren Ošljak predstavila referat z naslovom Digital Maturity in an Algorithmic Society: Everyday Practices of Navigation and Disconnection among Young People.
Tanja Oblak Črnič med predstavitvijo prispevka o vsakdanjih praksah mladih pri navigiranju v digitalnem kontekstu in odklapljanju od digitalnega.
Na konferenci je sicer v treh vzporednih sekcijah sodelovalo več kot 60 udeležencev, ki so v svojih referatih in panelnih okroglih mizah razpravljali o digitalni navigaciji, algoritmizaciji in upodatkovljenju vsakdanjega življenja, se spraševali o metodoloških preobrazbah in novih načinih pridobivanja in proizvajanja raziskovalnih podatkov, zahtevah po inoviranju raziskovalnih pristopov ter konceptualnih okvirih, ki bi zmogli zajeti kompleksne okoliščine, tehnološke imperative in družbene infrastrukture sodobnega digitaliziranega sveta. T. i. »navigacijski obrat« namreč izpostavlja nove načine premikanja po medijskih okoljih, ki pa niso enoznačna – nudijo lahko občutke lahkotnosti, svobode, emancipacije, kot tudi kaosa, negotovosti in tveganj.
Udeleženci_ke konference Navigating Algorithmic Society na Universi Södertörn v Stockholmu na Švedskem.
Tanja Oblak Črnič je obrat do razumevanja premikanja v sodobnih medijskih okoljih orisala s konceptom digitalne zrelosti, ki pozornost namenja družbeno koristnim rabam in zapolnjuje vrzel na področju raziskovanja t. i. »zrelostnih« rab digitalnih tehnologij med mladostniki. V empiričnem smislu je predstavila tudi preliminarne ugotovitve obširne anketne raziskave med slovenskimi srednješolci in mladimi odraslimi, ki med drugim nakazuje, katere skupine mladostnikov so v tem smislu ranljivejše, katere pa bolje opolnomočene. Izpostavila je ključne strukturne zaviralne in spodbujevalne dejavnike digitalne zrelosti ter s pomočjo konkretnih ugotovitev kritično izpostavila šibkosti psihološko–razvojne perspektive in opozorila na vlogo kulturnega kapitala, praks digitalnega umika in digitalnega kapitala, ki vsak na svojstven način generirajo pomembne diferenciacije med mladimi.
Letošnja konference AoIR – Association of Internet Researchers Conference je pod naslovom Ruptures oziroma Prelomi potekala v nekdanjem brazilskem glavnem mestu. Prek 700 raziskovalcev_k interneta je med 15. in 18. oktobrom 2025 v Riu de Janeiru predstavljalo najaktualnejše rezultate s področja internetnih študij. Slovenijo in Univerzo v Ljubljani so zastopale Anamarija Šiša, Katja K. Ošljak in Tanja Oblak Črnič.
Zadovoljne po predstavitvi: Katja K. Ošljak, Tanja Oblak Črnič in Anamarija Šiša.
Sodobno medijsko okolje zaznamujejo številne spremembe, ki so povezane z rabami in zaupanjem mladih do digitalnih platform. V prispevku te spremembe naslavljamo kot diskontinuitete v medijski potrošnji in epistemološke prelome v 1. odnosu mladih do (digitalnih) medijev, 2. njihovem zaupanju napram (digitalnim) medijem ter 3. razmerjih moči med posamezniki in platformami. Osredotočamo se na to, kako digitalne platforme oblikujejo odnos mladih do verodostojnosti novic in etičnosti oziroma odgovornosti medijskih organizacij ter na naraščajočo individualizacijo odgovornosti; slednje se kaže v razmislekih, da so uporabniki sami odgovorni za krmarjenje po netransparentnih in izkoriščevalskih digitalnih ekosistemih. Študija temelji na kvalitativnih spoznanjih iz raziskovalnega projekta Digitalna zrelost mladih, v okviru katerega je bilo intervjuvanih 41 oseb, starih od 16 do 24 let.
Anamarija Šiša in Katja K. Ošljak med predstavitvijo.
Naš namen je bil raziskati medijske prakse mladih in prepoznati njihove potrebe v kontekstu njihovih digitalnih izkustev ter pomankljivosti digitalne medijske krajine. V navezavi na predhodne raziskave s področij medijskih študij, digitalne sociologije in kritičnih študij digitalnih platform opažamo, kako upad institucionalnega zaupanja in vzpon platformnih epistemologij, prispevata k zamikih v razumevanju verodostojnosti medijev, njihove moči in delovanja. Na podlagi kvalitativne tematske analize se ti prelomi kažejo kot: 1. cinizem do družbenih medijev in digitalnih platform, 2. okrepljena, a protislovna pričakovanja do tradicionalnih medijev ter 3. individualizacija odgovornosti (ponotranjena odgovornost) za digitalno dobrobit.
Medijske in tehnološke rabe se med mladimi močno razlikujejo. Nekateri mladi so bolj kreativni in ustvarjajo zahtevnejše digitalne vsebine, drugi intenzivneje igrajo videoigre, “minimalisti” so zelo selektivni in medije uporabljajo predvsem za informiranje, četrti v središče svojih medijskih praks postavljajo YouTube, nekateri od teh iščejo predvsem izobraževalne vsebine … O tem, kakšne skupine mladih smo zaznali v raziskavi Medijski repertoarji mladih in kakšne so razlike v njihovih medijskih rabah in pismenosti ter na katerih ozadjih nastajajo te razlike, je v oddaji Glasovi svetov na 3. programu Radia Slovenija – program Ars govorila Tanja Oblak Črnič.
Vir slike: RTV SLO (posnetek zaslona s spletne strani oddaje).
Novinarka Urška Henigman, ki je vodila pogovor, je za spletno mesto Radia Slovenija tako povzela pogovor:
Življenjski prostor mladih je razdeljen na dve pokrajini, fizični in digitalni prostor, ki pa se stapljata in prepletata. Sodobne tehnologije so za mlade nekaj samoumevnega, v njihova življenja pa začnejo vstopati že zelo zgodaj, saj jih imamo vsi odrasli okrog njih. Iz prebiranja medijskih objav v minulem mesecu se nariše zelo zaskrbljujoča slika mladih – eni so nasilneži, drugi žrtve, imajo različne duševne stiske, ki jih rešujejo z navzven ali navznoter usmerjenim nasiljem, vsi skupaj pa so nevzgojeni, zasvojeni, razvajeni in leni, za to pa so krivi odsotni in nesposobni starši in šolski sistem, ki učiteljem ne omogoča kaznovanja in sankcioniranja. Taka sporočila razberemo iz javnega diskurza. Medijska gonja in moralna panika v zvezi z mladimi že dolgo ni bila tako silovita, svoje je k prestrašenosti in zaskrbljenosti dodala tudi angleška miniserija Adolescenca, ki naslavlja problematične spletne prostore – moškosfero in družbene medije. Kaj se dejansko dogaja z mladimi, kje so težave in kako jih reševati?
Vprašanja mladih v oddaji Infodrom
Vir slike: RTV SLO (posnetek zaslona s spletne strani oddaje).
Prvi majski Infodrom, to je mladinska informativna oddaja na TV Slovenija, je raziskoval, kje se mladi informirajo in komu pri tem zaupajo. Mlade je zanimalo, kako algoritmi na družbenih omrežjih filtrirajo informacije in kaj to pomeni za uporabnike_ce. Pri iskanju odgovorov jim je pomagala tudi Tanja Oblak Črnič.
Poleg pomladi so nam lastovke letos prinesle tudi prijazno vabilo mariborskih kolegov za izvedbo gostujočega predavanja pri predmetu Vsebina digitalnih medijev na študijskem programu Medijske komunikacije. Študij poteka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Tanja Oblak Črnič med predstavitvijo študije medijskih repertoarjev, ki je izšla v monografiji Mediji & Mladi.
Tanja Oblak Črnič in Katja Koren Ošljak sta predstavili izsledke rezultatov projekta Medijski repertoarji mladih, dotaknili pa sta se tudi preliminarnih ugotovitev raziskovalnega projekta Digitalna zrelost mladih.
Predstavljeni študiji razkrivata, kakšne so medijske prakse mladih in v kakšnih družbenih okoliščinah se te formirajo. Predavanji kontekstualizirata razumevanje otrok in mladih ter njihovega odnosa do medijev oz. tehnologije tudi z vidika procesov mediatizacije. Ena izmed ključnih karakteristik digitalne medijske krajine pa je poleg platformne družbenosti in visoke povezljivosti tudi navzkrižnost medijskih rab, ki se kaže skozi analizo medijskih repertoarjev osnovno- in srednješolske mladine.
Po predstavitvah rezultatov smo nadaljevali diskusijo s študentkami in študenti ter gostiteljema, z nosilko predmeta Vsebine digitalnih medijev Ines Kožuh in asistentom Petrom Čakšom. Obema najlepša hvala za vabilo!
Digitalni mediji so od pojava mobilnih naprav in družbenih omrežij postali zelo pomemben dejavnik v vsakdanu – tudi pri mladih. V preteklosti smo pridobili dokaj natančne ocene, kolikšen del dneva mladi posvečajo (mobilnim) tehnologijam in na katerih družbenih omrežjih preživljajo največ časa, a to še ne pomeni, da mlade in njihove digitalne potrebe tudi razumemo. Ker se v digitalnem okolju mladi ne le zabavajo, igrajo in družijo, temveč tudi ustvarjajo, učijo in informirajo, je pomembno, da prepoznamo njihove potrebe v heterogenem polju digitalnih aktivnosti, hkrati pa naslovimo deficite njihovih izkustev in pomanjkljivosti, ki bi jih odvračali od suverenega soočanja z izzivi sodobnih družb.
Vsaj deloma lahko k temu prispevamo z izsledki vseslovenske raziskave, ki jo izvajamo na Fakulteti za družbene vede in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru projekta Digitalna zrelost mladih: družbene potrebe in neformalno izobraževanje mladih v digitalni dobi, ki ga financirata Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in v kateri je sodelovalo več kot 2.000mladih. Del ključnih ugotovitev bomo strokovni javnosti predstavili na posebnem strokovnem posvetu, ki je namenjen vsem, ki delajo z mladimi – v nevladnih organizacijah, knjižnicah, šolah, fakultetah itn.
Vabilo na strokovni posvet
Mladinske delavce_ke, učitelje_ice, mentorje_ice, zaposlene v knjižnicah, javnih in zasebnih zavodih, društvih in vse druge, ki mlade izobražujete ali ste pri delu v stiku z njimi, vabimo na strokovni posvet Družbene potrebe in digitalna pismenost mladih, ki bo potekal v sredo, 4. junija 2025 na Fakulteti za družbene vede.
Na posvetu vas bomo seznanili z dosedanjimi ugotovitvami raziskave Digitalna zrelost mladih, v nadaljevanju pa bomo v obliki širše razprave predstavili še rezultate nedavne znanstvene študije Mediji in mladi.
V prvem letu projekta Digitalna zrelost mladih, ki ga izvajamo ekipa raziskovalk in raziskovalcev s Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani ter financirata ARIS in MDP, smo se najprej posvetili sistematičnemu pregledu instrumentov za merjenje digitalnih potreb mladih in nato izvedbi kvalitativnega raziskovalnega načrta raziskave. Ciljna skupina so bili mladi v starostni kategoriji od 16 do 24 let, podatke pa smo zajemali z metodo skupinskih intervjujev oz. strukturiranih fokusnih skupin.
Polstrukturirani vprašalnik, prirejen za fokusne skupine, je v štirih ločenih sklopih obravnaval naslednje teme: I) digitalne prakse in družbene potrebe; II) dozdajšnja izobraževanja o tehnologijah in potrebe po izobraževanju; III) digitalne potrebe skozi probleme mladih; IV) poznavanje digitalne medijske krajine.
Z omenjenimi inštrumenti je raziskovalna ekipa zbirala podatke o digitalnih izkušnjah in potrebah mladih, povezanih z različnimi vidiki vsakdana: od praks informiranja, političnega komuniciranja in pridobivanja informacij za njihove karierne poti do njihovih potreb na področjih zdravja, prostega časa, zabave in sprostitve, nakupovanja itn. V vprašalnik smo vključili tudi vprašanja o poznavanju digitalnega medijskega okolja in nekaterih tipičnih stereotipnih predstavah, ki običajno prevladujejo o mladih kot »digitalnih domorodcih«. Vprašalnik je vključeval tudi preverbo o dozdajšnjih izobraževalnih izkušnjah v zvezi z digitalnimi tehnologijami in trenutnimi potrebami mladih na tem področju. Izdelava kvalitativnega načrta je tako potekala od januarja do junija 2024, celotno terensko delo pa smo izvedli med aprilom in junijem 2024. Pripravo vprašalnika smo najprej testirali na testnem vzorcu, po opravljeni evalvaciji in prilagoditvi vprašalnika pa izvajali terensko delo.
