Preden se podamo na poletne počitnice, ki prinašajo dobrodošlo zatišje in več priložnosti za kontemplacijo rezultatov raziskovalnega dela, smo na sestanku ekipe projekta Digitalna zrelost mladih (DZM) dorekli načrte za nadaljnje raziskovalne korake.
Jure Plaskan, Tanja Oblak Črnič, Nika Šušterič, Mojca Žveglič Mihelič, Anamarija Šiša, Barbara N. Brečko in Katja K. Ošljak (ni na fotofrafiji).
Ponovno se dobimo v jeseni, do takrat pa bomo opravili vsaj preliminarne analize poglobljenih intervjujev, ki smo jih opravili z mladimi (16-24 let) z dijaškim ali študentskim statusom, brezposelnimi in zaposlenimi. Kvalitativni fazi pa v jeseni sledi obsežna kvantitativna raziskava, s katero bomo digitalne potrebe merili na slovenski populaciji mladih te starosti.
Da politične stranke mladih ne nagovarjajo ustrezno, izhaja iz preliminarnih rezultatov raziskave spletne prisotnosti slovenskih političnih strank pred evropskimi volitvami 2024. Raziskavo smo izpeljali tudi v sodelovanju s študentkami in študenti FDV pri predmetu Politika in digitalna kultura, nekaj prvih izsledkov pa je po pogovoru s Tanjo Oblak Črnič in Katjo K. Ošljak povzela Lea Majcen v prispevku za STA.
Študentke in študentje, ki so sistematično pregledovali strankarske objave na spletnih mestih in družbenih omrežjih, so opazili izrazito personalizacijo kampanje, v kateri imajo kandidati in kandidatke na osebnih profilih lahko izrazito večji doseg kot profili strank. Raziskovali so tudi, kako se stranke poslužujejo populizmov, ki temeljijo bodisi na drugačenju manjšin in tujcev ter deljenju med “nami in drugimi” bodisi pa na poveličevanju strpnosti in vključujočega diskurza.
Poleg tega so si v refleksiji svojih analiz na zaključnem srečanju pri predmetu 29. maja bili enotni, da jih politične stranke v kampanji neustrezno nagovarjajo. Zaznali so namreč, da se stranke k mladim večinoma obračajo zgolj s pozivi, naj se udeležijo volitev. Kritični so bili do pokroviteljstva političnih strank, ki v volilni kampanji ne komunicirajo transparentno, njihove objave niso dovolj informative, predstavljena stališča pa premalo argumentirana. Med temami, ki so mladim zelo pomembne, pa jih stranke premalo kakovostno pokrivajo, so študentje in študentke izpostavili vojno v Ukrajini, genocid v Palestini, človekove pravice, migracije ter seveda klimatske spremembe.
Dejan Jontes je 22. maja sodeloval na strokovnem posvetu Centra za spodbujanje pismenosti, ki deluje v okviru Mariborske knjižnice. V prispevku z naslovom Medijska potrošnja mladih v okolju medijskega izobilja je predstavil rezultate projekta Medijski repertoarji mladih s poudarkom na spremenjenih praksa informiranja in branja. Predavanja se je v spletnem okolju Zoom udeležilo skoraj 100 poslušalk in poslušalcev.
Organizatorji strokovnega posveta so pri pripravi dogodka izhajali iz Deklaracije o pravici evropskih državljanov do pismenosti, ki v uvodu poudarja:
Pismenost je bistvena za človekov razvoj./…/ Ko govorimo o pismenosti, mislimo na zmožnost branja in pisanja na taki ravni, da posamezniki lahko učinkovito razumejo in uporabljajo pisno komunikacijo v vseh medijih (tiskanih in elektronskih), kar vključuje tudi digitalno pismenost.
Deklaracija o pravici evropskih državljanov do pismenosti
Sodelujoči so na posvetu spregovorili o različnem pojmovanju in definicijah bralne pismenosti ter diskutirali o sodobnih oblikah pismenosti. Razmišljali so tudi o generacijskih razlikah pri medijskih praksah ter različnimi oblikami neenakosti in povezavah med pismenostjo in družbeno razslojenostjo.
Na daljšem sestanku, ki smo ga izvedli v kombinirani obliki, saj sta dve sodelavki bili prisotni prek spleta, smo potrdili vprašalnik za poglobljene pogovore z udeleženkami in udeleženci fokusnih skupin. V naslednjih korakih bomo uskladili in potrdili še vzorčni okvir, izpeljali pilotne fokusne skupine z namenom testiranja vprašalnika ter protokola.
Anamarija Šiša, Jure Plaskan, Mojca Žveglič Mihelič in Tanja Oblak Črnič ter (prek zooma) Barbara N. Brečko in Nika Šušterič.
Marca bomo pričeli z rekrutacijo, v drugi polovici meseca in v aprilu pa načrtujemo izvedbo vseh pogovorov.
Lansko leto je tudi s pomočjo podatkov, zbranih v okviru projekta Medijski repertoarji mladih, nastala razstava Kaj te briga?! Izpostavila je izzive in priložnosti odraščanja v vse bolj digitaliziranem vsakdanu. Pobudnici in eni od avtoric razstave Katji K. Ošljak je Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik za delo na področju ozaveščanja specifikah odraščanja v upodatkovani družbi podelila priznanje Ambasador zasebnosti.
Mojca Prelesnik in Katja K. Ošljak. Foto: Miran Juršič.
Na dogodku, s katerim so organizatorji obeležili Evropski dan varstva osebnih podatkov, je potekala tudi okrogla miza, na kateri so poleg prejemnice piznanja sodelovali namestnica informacijske pooblaščenke RS Alenka Jerše, Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Tadej Hren z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnosti SI-CERT ter Klemen Kraigher Mišič iz podjetja GDPR plus. Pogovor je moderirala Jelena Burnik.
Alenka Jerše, Aleš Završnik, Klemen Kraigher Mišič, Katja K. Ošljak, Tadej Hren in Jelena Burnik. Foto: Miran Juršič.
Novo leto smo članice in član projektne skupine, ki proučuje digitalno zrelost mladih in njihove digitalne potrebe, začeli s s pregledom preliminirarnih rezultatov primerjalne analiza raziskav s področja digitalne, medijske in sorodnih pismenosti. V naslednjem koraku pa se bomo posebej osredotočili na instrumente za merjenje različnih kompetenc in znanj, povezanih z digitalnimi mediji in tehnologijo.
Diskusija o metodologiji primerjalne analize.Predlog za oblikovanje zbirke inštrumentov za merjenje digitalne in sorodnih pismenosti.
Naše delo bomo do poletja nadaljevali na treh prioritetnih področjih: najprej bomo podrobneje analizirali inštrumente za merjenje digitalne, medijske in sorodnih pismenosti; spomladi bomo izvedli fokusne skupine z mladimi (16-24 let), da bi razumeli njihove poglede in potrebe na področju digitalne družbe; sočasno pa bomo razvijali anketni vprašalnik, s katerim bomo merili digitalno zrelost mladih v Sloveniji.
Radijske in avdio prakse mladih v digitaliziranem vsakdanu
V Barceloni je med 6. in 8. septembrom 2023 potekala 7. konferenca tematske sekcije ECREA Radio and Sound, tokrat na temo Radijski in zvočni ekosistemi v dobi platform. Tanja Oblak Črnič in Tina Lengar Verovnik sta na njej predstavili radijske in avdio prakse slovenskih mladih v digitaliziranem vsakdanu. Empirično sta izhajali iz rezultatov kvalitativnega dela projekta MRM (fokusne skupine, medijske skice), ki so v veliki meri prekrivni z dognanji nedavnih študij iz primerljivih okolij.
Za prisotnost radia v vsakdanu mladih je najbolj zaslužna družina oziroma domače okolje z medijsko dinamiko različnih generacij, daleč najpogosteje pa radio poslušajo v avtu, ki deluje kot podaljšek zasebne sfere doma. Radio je poleg tega zvočno ozadje za vsakodnevno družinsko življenje in dejavnosti, v katere so povezani s starši in starimi starši; pogosto tudi spremlja oziroma okvirja njihove dnevne rutine. Individualno ga mladi poslušajo zelo redko; če že, pa ga zaradi glasbe. Ta jih od avdia pričakovano spremlja največji del časa, kot zelo pomembni sta se pokazali stopnja nadzora nad tem, kar poslušajo, in raznolikost glasbe, ki jo danes omogočajo predvsem pretočne storitve. Po podkastih mladi posegajo redko (nekoliko pogosteje v srednješolski populaciji), zlasti ker njihova raba pomeni proaktivnost, pozornost in zbranost; poleg zvočnih omenjajo tudi video podkaste.
Novičarski repertoarji mladih v polimedijskem okolju
Tanja Oblak Črnič in Dejan Jontes pa sta prav tako septembra v Portu na Portugalskem na konferenci sekcije ECREA za študije občinstva in recepcijske študije Disrupted or disruptive audiences? From reception to participation in a post-truth era predstavila referat z naslovom News repertoires of adolescents in polymedia environment.
V prispevku, ki je nastal v okviru projekta Medijski repertoarji mladih, avtorji (soavtorica je tudi Katja K. Ošljak) raziskujejo spremenjene medijske, predvsem pa novičarske navade mladih v zadnji fazi in obdobju po pandemiji ter omejitvah, ki jih je ta prinesla za osnovnošolce in dijake.
Medijska pismenost in medijski repertoarji mladih
Medijska pismenost je rezultat zapletenega in večdimenzionalnega procesa formalne in neformalne medijske edukacije, ki vključuje nenehno oblikovanje različnih kompetenc v številnih družbenih kontekstih, kot so družina, mreže vrstnikov in šole. Pretežno na teh treh področjih, ki so vsa tudi mediatizirana, sodobni otroci formirajo svoje medijske repertoarje, prakse in odnose.
V predavanju na Univerzi v Tartu je Katja K. Ošljak 14. septembra estonskim raziskovalcem, predavateljem in doktorskim študentom predstavila izbrane rezultate kvalitativnih in kvantitativnih študij iz projekta MRM, ki so osvetlile različne vidike medijske edukacije. Ena od ugotovitev denimo kaže, da družine in vrstniki zagotavljajo najpomembnejša konteksta za pridobivanje digitalne medijske pismenosti, pri čemer se zdi, da so vrstniška omrežja še posebej pomemben dejavnik za širjenje in nadgradnje medijskih praks mladih.
Konferenca ECER, ki je znanstveno srečanje evropskega združenja raziskovalcev edukacije EERA, je 2023 potekala v škotskem Glasgowu. Na njen smo predstavile študijo z angleškim naslovom “Gendered Digital and Media Skills of Parents from the Perspective of Children and Young People”.
Veronika Tašner, Nika Šušterič in Katja K. Ošljak smo preučevale poglede otrok na medijsko pismenost in digitalne kompetence staršev ter kako so te ospoljene. V svoji raziskavi, ki je del temeljnega projekta ARRS Medijski projekti mladih, smo privzele model medijskega opismenjevanja po Ranieri in Fabbru, ki vključuje 1. materialni in kognitivni dostop do medijev, 2. poznavanje mehanizmov in procesov medijskega ekosistema, 3. zmožnosti za produkcijo in ustvarjanje z ali preko medijev ter 4. okolje, ki podpira oblikovanje medijske pismenosti. V referatu smo se osredotočale predvsem na četrto raven okoljskih dejavnikov formiranja medijske pismenosti. Za našo raziskavo so ključni: vrstniki, šole in družina. Še posebej slednja predstavlja primarno polje socializacije, kar vključuje tudi oblikovanje medijskih repertoarjev in medijskih praks.
Veronika Tašner in Katja K. Ošljak: Ospoljenost digitalnih in medijskih spretnosti staršev s perpektive otrok in mladih.
Poleg medijske pismenosti smo pozornost namenili tudi vprašanjem spola, saj se spol prepleta skozi vse družbene domene, v katerih sodobni mladi odraščajo.
Ženske in dekleta, na primer, še vedno zaostajajo pri možnostih za učinkovito uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), kljub enakosti spolov ter kljub občutnemu povečanju dostopa do novih tehnologij.
Po predstavitvi se je razvila diskusija, v kateri je sodelovala tudi vodja projekta MRM Tanja Oblak Črnič.
Od 11. maja do 10. junija je v Računalniškem muzeju na ogled razstava o digitalni zasebnosti mladih, ki črpa navdih iz raziskave ter na svež in humoren način odkriva in izpostavlja izzive in priložnosti odraščanja v vse bolj digitaliziranem svetu.
Jedro popolnoma analogne razstave o problemih zasebnosti v digitaliziranem svetu je najstniška soba, v kateri odrašča Vanja – ki je fant ali dekle, kakor želi občinstvo. Vanja staršem prepoveduje vstop v sobo, v kateri ustvarja svoj svet. Danes ustvarja meme za šolski projekt in sestavlja črno-bele, domnevno nerešljive puzle.
Zunanje stene sobe pa vztrajajo pri preizpraševanju, ki ga zastavlja raziskava. Znate preveriti, katere podatke aplikacije zbirajo o vas? In – ali to dejansko preverjate?
“Danes mlade generacije odraščajo v okolju, v katerem je pametni telefon vseprisoten portal v digitalne svetove. Veliko se razpravlja o učinkih, predvsem negativnih, takšne izredne izpostavljenosti digitalnim vsebinam. A kakšne so dejanske rabe različnih digitalnih medijev in kako dejansko oblikujejo mlade?”
Tanja Oblak Črnič je gostovala v oddaji Podobe znanja.
V oddaji Podobe znanja na radiu Ars se je Tanja Oblak Črnič pogovarjala z novinarko Nino Slaček. Govorili sta o vpetosti digitalnih medijev v vsakdanje življenje odraščajočih in osvetlili izbrane ugotovitve projekta Medijski repertoarji mladih.
