Categories
dogodki novice rezultati

Medijski in tehnološki vsakdan, otvoritev razstave študentov MKŠ

Vabimo vas na otvoritev razstave Medijski in tehnološki vsakdan – etnografska študija na terenu, ki bo 2. februarja ob 18. uri v Računalniškem muzeju.

Študentje in študentke pri izbirnem predmetu Etnografija digitalnih medijev na magistrskem programu Medijske in komunikacijske študije FDV UL so izvedli več etnografskih študij. Izbrane izsledke so s podporo strokovnega vodstva Gaje Zornada in drugih sodelavcev ter sodelavk Računalniškega muzeja pretvorili v razstavne eksponate, ki bodo na ogled od 2. februarja na Celovški cesti 111 v Ljubljani.

Lepo vabljeni!

Categories
dogodki novice

Medijska kultura in digitalna pismenost, strokovni posvet

Mediji so vedno pomemben dejavnik v življenju mladih, a od pojava mobilnih naprav in družbenih omrežij so se njihove interakcije s tehnologijo radikalno spremenile. Raziskovalci in raziskovalke imamo dokaj natančne ocene, kolikšen del dneva mladi posvečajo (mobilnim) tehnologijam in na katerih družbenih omrežjih preživljajo največ časa, a to še ne pomeni, da tudi razumemo njihove medijske prakse.

Zato je toliko pomembneje razumeti aktualne izkušnje mladih z mediji in digitalnimi tehnologijami, saj jih uporabljajo doma in v šoli, pri pouku in v prostem času. Vsaj deloma lahko k temu prispevamo z izsledki vseslovenske raziskave, ki jo izvajamo na Fakulteti za družbene vede in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru projekta Medijski repertoarji mladih: Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in v kateri je sodelovalo več kot 3.000 učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol.  Del ključnih ugotovitev bomo strokovni javnosti predstavili na posebnem strokovnem posvetu, ki je namenjen zaposlenim na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji.

Vabilo na strokovni posvet

Učitelje, profesorice in vse duge strokovnjake, ki sodelujete s šolajočo se mladino, vljudno vabimo na posvet z naslovom Medijska kultura in digitalna pismenost,ki bo potekal v ponedeljek, 27. marca 2023 na Fakulteti za družbene vede. Na posvetu vas bomo najprej seznanili z dosedanjimi ugotovitvami raziskave, nato pa boste lahko sodelovali na izbrani tematski delavnici.

Okvirni program strokovnega posveta

10:00-10:05 Pozdravni nagovor

10:05-10:45 Medijske prakse in rabe tehnologij med osnovnošolci in dijaki, ključne ugotovitve raziskave

10:45-11:00 Vprašanja in razprava

11:00-11:15 Odmor

11:15-12:00 Delavnica 1: Digitalna pismenost: primerjave med mladimi, starši in učitelji
(Veronika Tašner, Nika Šušterič in Katja K. Ošljak)

11:15-12:00 Delavnica 2: Branje v kontekstu platformne družbenosti
(Dejan Jontes, Maruša Pušnik in Breda Luthar)

11:15-12:00 Delavnica 3: Priljubljenost družbenih omrežij in njihove rabe
(Tanja Oblak Črnič in Barbara N. Brečko)

12.00-12.15 Odmor

12:15-13:15 Povzetki delavnic in zaključna razprava

13:15-14:00 Pogostitev

Udeležba na posvetu je brezplačna. Za lažjo organizacijo pa vas prosimo, da svojo udeležbo najavite prek obrazca.

Rok za prijavo na posvet je 15. marec 2023.

Sodelujoči na posvetu boste prejeli uradno potrdilo o udeležbi na celodnevnem strokovnem izobraževanju.

Categories
novice publikacije

Priznanje za odličnost v znanosti

Tanja Oblak Črnič in Barbara Brečko sta za študijo, objavljeno v izvirnem znanstvenem članku Enhancing sociality, self-presentation, and play: a case study of digital scenarios among schoolchildren in an epidemic context prejeli priznanje Odličnost v znanosti, ki ga podeljuje ARRS.

Nagrajeni prispevek je bil objavljen v ugledni reviji Information, Communication & Society in proučuje vrste digitalnih scenarijev, ki so jih vzpostavljali otroci, medtem ko so se soočali z izzivi pandemične izolacije, ko je bilo učenje in druženje povsem odvisno od digitalnih platform.

Tanja Oblak Črnič (na fotografiji) je v sodelovanju z Barbaro Brečko objavila nagrajeni prispevek, ki ga je ARRS prepoznala kot edinstven dosežek v nacionalnem prostoru z izjemnim mednarodnim potencialom za raziskovanje digitalnih praks mladih.

Analize mediatiziranega vsakdana otrok znotraj epidemične izolacije se prispevek loteva z vidika radikalnega kontekstualizma in privzema perspektivo “sledi otroku”. Rezultati pa so med drugim pokazali, kako so se raznolike prakse za krepitev druženja, samo-predstavljanja in igranja specifično manifestirale v treh ločenih digitalnih scenarijih, ki so obenem razkrili tudi pomembne distinkcije znotraj relativno homogenega vzorca učencev, predvsem glede na njihov spol, starost, doživljanje pouka na daljavo in šolski uspeh. 

Za prispevek, ki je nastal na ozadju poglobljenega raziskovalnega dela v okviru našega projekta in za priznanje, ki potrjuje njegovo znanstveno odličnost, Tanji in Barbari iskreno čestitamo!

Categories
dogodki novice

Nekaj … je v deželi Danski

Članice projektne skupine Tanja Oblak Črnič, Veronika Tašner, Nika Šušterič in Katja K. Ošljak so na konferenci ECREA v danskem Aarhusu.

Sodelovale smo z dvema prispevkoma. V prvem, pri pripravi katerega je sodeloval tudi Dejan Jontes, smo preučevali medsebojne povezave med medijskimi izbirami mladih, tehnološkimi preferencami in vsakdanjim življenjem mladih. Pri prepoznavanju intersekcionalnosti medijskih praks se opiramo na koncept medijskih repertoarjev, ki ga empirično naslavljamo s skicami medijskih preferenc mladih.

Drugi prispevek pa je nastal kot odziv na podatke, pridobljene v intervjujih z mladimi, ki so različno opisovali medijsko pismenost mater in očetov. Medtem ko očetje v pričevanjih otrok običajno veljajo za bolj tehnično podkovane, pa mladi matere dojemajo kot manj zainteresirane in manj vešče uporabe medijev, razen družbenih medijev.

Aarhus pa ni le univerzitetno mesto ampak med mnogimi zanimivostmi ponuja tudi krasne morske razglede.
Categories
kliping novice publikacije

Celostna predstavitev kvalitativne raziskave v Družboslovnih razpravah

V 100. številki Družboslovnih razprav najdete tematski sklop, ki sta ga uredila Dejan Jontes in Veronika Tašner in prinaša štiri znanstvene članke, ki metodološko temeljijo na metodi polstrukturiranih skupinskih intervjujev na sistematično izbranih podskupinah osnovnošolcev, dijakov in mladih odraslih ter na metodi opazovanja potrošnje digitalnih medijev oziroma digitalne etnografije.

Družboslovne razprave so osrednji slovenski forum za objavo raziskovalno interdisciplinarnih in družbeno angažiranih socioloških idej. Fotografija: Družboslovne razprave.

V uvodnem članku Medijski repertoarji v času navzkrižnih medijskih praks: študija med osnovnošolci in dijaki Tanja Oblak Črnič, Katja K. Ošljak in Nika Šušterič proučujejo navzkrižna razmerja med medijskimi izbirami, tehnološkimi preferencami in vsakdanjim življenjem mladostnikov glede na njihove razredne, kulturne in socialne distinkcije.

Katja K. Ošljak, Nika Šušterič in Veronika Tašner v prispevku Formiranje medijske pismenosti mladih na presečišču družine, šole in vrstniških skupin predstavljajo pregled opredelitev medijske in njej sorodnih konceptov pismenosti ter si prizadevajo za njihovo konsolidacijo v celovito definicijo medijske pismenosti.

Z bolj specifično temo se ukvarjajo Breda Luthar, Dejan Jontes in Maruša Pušnik, ki v članku z naslovom Branje v polimedijskem okolju in (nove) oblike generacijske subjektivacije obravnavajo družbenost mladih v novem polimedijskem okolju, pri čemer se prispevek osredotoča predvsem na vprašanje, kako zmožnosti novih platform in razmerja med njimi strukturirajo interakcije mladih.

Sklop zaključuje študija Tine Lengar Verovnik in Tanje Oblak Črnič »Vedno ko se peljemo v avtu, mora biti radio«: radijske in avdio prakse v vsakdanu mladih, v kateri s pomočjo kvalitativnih podatkov, pridobljenih v projektu, raziskujeta vključenost radia in avdia v vsakdan intervjuvanih 67 osnovno- in srednješolcev, starih od 12 do 19 let.

Categories
novice

Film v bolnici: vključevanje ranljivih otrok in mladih

Kot poroča MMC RTVSLO, je z novim šolskim letom Kinodvor omogočil dostop do filmov otrokom in mladim, ki se zdravijo v bolnišnicah. Spletna platforma Film v bolnici ponuja izbor kakovostnih filmov različnih dolžin, zvrsti in žanrov za različne starostne skupine.

Vir kolaža posnetkov: Kinodvor, platforma Film v bolnici

Sodelavci projekta MRM pozdravljamo pobudo, ki odraža pozornost institucij in njihovo zmožnost prilagoditve. Film v bolnici skupaj z bolnišničnim radiem pomaga pri premoščanju izključenosti ranljivih otrok, ki ne morejo sodelovati v vseh aktivnostih kot njihovi zdravi vrstniki.

Categories
kliping novice publikacije

Branje v polimedijskem okolju

Člani projektne skupine Dejan Jontes, Breda Luthar in Maruša Pušnik so del projektnih rezultatov objavili na spletnem portalu Alternator. Prispevek z naslovom Usoda branja in platformna družbenost pričenjajo tako:

Za prevladujočo digitalno družbenost je značilno stanje nenehne povezanosti in stalnega pričakovanja, to pa vzpodbuja nemirnost in nestabilnost ter ustvarja občutek dogodkopolnosti in kratkotrajnosti. Stalna obvestila o novem »dogodku« in stopnjevanje pogostosti teh obvestil, ki jih imajo uporabniki vključene, ta občutek še okrepi. Ravno to ustvarjanje vtisa njihove družbene osrednjosti, tudi s pomočjo percepcije, da se stvari dogajajo »v živo«, je glavna značilnosti družbenih medijev. Kot pravi sociolog David Beer, družbene platforme utripajo od pričakovanja, da se vsak trenutek lahko zgodi nekaj novega, vrednega pozornosti, zaradi česar so uporabniki stalno »na preži«. Obenem je za platformno družbenost značilna večopravilnost, to je naraščajoča razdrobljenost aktivnosti, kjer pride do izvajanja več aktivnosti hkrati, brez jasne hierarhije med tipi praks in brez razlikovanja prostorov za posamezne prakse, kot je na primer sfera šole in prostega časa. Kaj te ključne značilnosti platformne družbenosti pomenijo za usodo branja literature?

Vabljeni k branju prispevka: https://www.alternator.science/sl/daljse/usoda-branja-in-platformna-druzbenost/
Categories
dogodki novice rezultati

Formiranje medijske pismenosti mladih

V sodobnem, z digitalnimi mediji in tehnologijo prepletenem svetu, vse več pozornosti namenjamo medijski oziroma digitalni in sorodnih oblikah pismenosti. K temu nas spodbujajo tudi cilji EU, postavljeni pred dobrim desetletjem, ki si prizadevajo za vzpostavljanje EU kot vodilne sile v informacijskem svetu. Pomemben korak k temu EU vidi v spodbujanju in razvijanju medijske pismenosti, vključno z oblikovanjem ustreznega modela ter poznavanje njene strateške vrednosti v razvoju informacijskih družb. Kljub temu pa je eden od osrednjih problemov preučevanja medijske pismenosti njena definicija, ki pomembno vpliva tudi na artikulacijo raziskovalnih problemov, vprašanj in projektov.

V prispevku na 7. znanstveni konferenci Pedagoškega inštituta smo predstavili nekaj temeljnih opredelitev medijske in sorodnih pismenosti ter njihove omejitve. Poleg tega smo po vzoru M. Ranieri in F. Fabbra (2019) opozorili na štiridimenzionalno opredelitev formiranja medijske pismenosti kot 1) materialnega in kognitivnega dostopa, 2) prepoznavanja mehanizmov delovanja medijske krajine, 3) produkcijsko-ustvarjalnih kompetenc in 4) okolja, ki (ne) spodbuja medijskega opismenjevanja.

Šolsko okolje smo v povezavi s spodbujanjem medijskih praks označili kot pusto, posebej v primerjavi z vrstniškim in družinskim kontekstom. Medijska pismenost je v njem prisotna predvsem v vidikih, ki jih opredeljujemo kot tehnicistične in pretežno obsegajo navodila za rokovanja predvsem z računalnikom in računalniškimi programi. Pri tem obstoječe spodbude nakazujejo, da so tudi te vsebine vključene na osnovni ravni, kot je denimo uporaba dominantnih urejevalnikov besedil ali predvajanje videoposnetkov. Poleg tega je redno prisotna skrb za varnost na internetu, o kateri se praviloma izobražujejo na delavnicah, ki jih za šole izvajajo druge organizacije.

Categories
novice

Šolanje v času pandemije: pogledi in izkušnje mladih v Sloveniji

Konferenca ECER je znanstveno srečanje evropskega združenja raziskovalcev edukacije EERA, ki je 2022 potekalo v armenskem Yerevanu od 22. avgusta do 10. septembra. Na njem smo sodelovali s prispevkom o pogledih in izkušnjah slovenskih osnovnošolcev_k in dijakov_inj med pandemijo, ki mo jih pridobili v poglobljenih intervjujih z njimi v kvalitativni fazi naše študije.

Med predstavitvijo našega prispevka “Schooling during the pandemic: Views and experiences of youth in Slovenia”.

Med drugim so so avtorice prispevka Nika Šušterič, Veronika Tašner in Katja K. Ošljak osvetlile:

  • spremembe medijskih praks šolajočih v času epidemije (povečanje obsega z mediji povezanih aktivnosti in rahljanje starševske regulacije);
  • spreminjanje dnevnih rutin in zabrisovanje prostorskih ter časovnih meja (omejenost na dom, otroško sobo);
  • težave s koncentracijo in pomanjkanje motivacije za pouk na daljavo;
  • pogrešanje stikov v živo s prijatelji, sošolci in učitelji ter nadomeščanje manka prek/skozi digitalne medije.
Categories
novice

Predstavitev projekta pred mednarodno publiko doktorskih študentov

Doktorska naloga z naslovom Rekonceptualizacija medijske edukacije v kontekstu mediatiziranega otroštva nastaja pod mentorstvom Tanje Oblak Črnič v okviru Katjinega raziskovalnega dela na projektu Medijski repertoarji mladih, ki ga je Katja ob tej priložnosti tudi predstavila 40 udeležencem_kam poletne šole.

Katja K. Ošljak se je je udeležila doktorske poletne šole ECREA v španskem Cádizu, kjer je pred zunanjimi ocenjevalci doktorsko raziskavo, ki pod mentorstvom Tanje Oblak Črnič nastaja v okviru projekta Medijski repertoarji mladih.

Udeleženci_ke prihajajo iz različnih evropskih in ameriških univerz ter raziskovalnih inštitutov. Poleg seminarjev so potekala tudi številna vabljena predavanja in delavnice, ki so jih izvedli priznani profesorji, kot na primer profesorica medijskih študij Andra Siibak z estonske Univerze v Tartu, profesorica medijskih in komunikacijskih študij Pille Pruulmann-Vengerfeldt z univerze v švedskem Malmöju, profesor Simone Tosoni z italijanske katoliške univerze v Milanu, profesor David Selva-Ruiz z univerze gostiteljice v Cádizu v Španiji, profesorica medijskih študij Nazan Haydari s carigrajske Univerze Bilgi, profesor za komparativne medijske analize John Downey, Univerza Loughborough v Združenem kraljestvu in François Heinderyckx, profesor s Svobodne univerze v Bruslju.