Categories
kliping novice

Politične stranke mlade nagovarjajo neustrezno

Da politične stranke mladih ne nagovarjajo ustrezno, izhaja iz preliminarnih rezultatov raziskave spletne prisotnosti slovenskih političnih strank pred evropskimi volitvami 2024. Raziskavo smo izpeljali tudi v sodelovanju s študentkami in študenti FDV pri predmetu Politika in digitalna kultura, nekaj prvih izsledkov pa je po pogovoru s Tanjo Oblak Črnič in Katjo K. Ošljak povzela Lea Majcen v prispevku za STA.

Študentke in študentje, ki so sistematično pregledovali strankarske objave na spletnih mestih in družbenih omrežjih, so opazili izrazito personalizacijo kampanje, v kateri imajo kandidati in kandidatke na osebnih profilih lahko izrazito večji doseg kot profili strank. Raziskovali so tudi, kako se stranke poslužujejo populizmov, ki temeljijo bodisi na drugačenju manjšin in tujcev ter deljenju med “nami in drugimi” bodisi pa na poveličevanju strpnosti in vključujočega diskurza.

Poleg tega so si v refleksiji svojih analiz na zaključnem srečanju pri predmetu 29. maja bili enotni, da jih politične stranke v kampanji neustrezno nagovarjajo. Zaznali so namreč, da se stranke k mladim večinoma obračajo zgolj s pozivi, naj se udeležijo volitev. Kritični so bili do pokroviteljstva političnih strank, ki v volilni kampanji ne komunicirajo transparentno, njihove objave niso dovolj informative, predstavljena stališča pa premalo argumentirana. Med temami, ki so mladim zelo pomembne, pa jih stranke premalo kakovostno pokrivajo, so študentje in študentke izpostavili vojno v Ukrajini, genocid v Palestini, človekove pravice, migracije ter seveda klimatske spremembe.

Categories
Digitalna zrelost kliping

Pogovor o rezultatih z mladimi v studiu TVSLO1

Sodelovali smo v oddaji Digitalno varni, ki na 1. programu TV Slovenija odpira prostor za poglobljeno razpravo z mladimi o aktualnih vprašanjih sodobnega časa in prepletenosti njihovega vsakdanjega življenja z digitalnimi mediji. Oddajo sta vodila Tina Antončič in Dino Šubašić.

Katja K. Ošljak je skupaj z drugimi raziskovalci_kami in strokovnjaki_njami pogovarjala z mladimi o njihovih medijskih praksah. Predstavili pa smo jim tudi izsledke raziskave med dijaki in dijakinjami, ki smo jo opravili v okviru projekta Medijski repertoarji mladih ter ob tem napovedali še, kaj nameravamo raziskovati v okviru projekta Digitalna zrelost mladih.

Categories
kliping rezultati

O izzivih platformizacije v oddaji (Spre)govori znanost

Katja K. Ošljak je v oddaji (Spre)govori znanost predstavila ključne izsledke raziskovalnega projekta Medijski repertoarji mladi. Pogovor se je dotaknil tudi najbolj priljubljenih digitalnih platform mladih v Sloveniji in z njimi povezanih medijskih praks.

V oddaji, ki je v prvi vrsti bila namenjena premislekom o izzivih platformizacije na različnih področjih – od vsakdanjih rab digitalnih medijev, pa do regulacije in geopolitičnih vprašanj, so sodelovali še Nejc Slukan in Tinca Lukan s FDV ter Jelena Burnik, ki vodi mednarodno sodelovanje in nadzor pri Informacijskem pooblaščencu.

Oddajo (Spre)govori znanost so pripravili študentje in študentje AGRFT v koprodukciji Univerze v Ljubljani in Akademske televizije AKTV.

Categories
kliping rezultati

Mladi se informirajo na Instagramu in TikToku

V oddaji Intelekta na Radiu Prvi so Tanja Oblak Črnič, Katja K. Ošljak in Dejan Jontes s katedre MKŠ ter Veronika Tašner s PeF UL predstavili nekatere ključne rezultate prve faze projekta Medijski repertoarji mladih. Oddajo je pripravila Urška Henigman.

Prisluhnite podkastu!

Dejan Jontes, Veronika Tašner, Urška Henigman, Katja K. Ošljak in Tanja Oblak Črnič (vodja projekta MRM).
Categories
kliping rezultati

Predstavitev rezultatov v domačem tisku: Kritika iskanja učinkov tehnologij

Kvalitativna raziskava, ki smo jo opravili leta 2021, in nato še obsežna anketa, izvedena v letu 2022, pritrjujeta raziskovalnim izhodiščem, da je treba obravnavati uporabo medijev in tehnologij kot del vsakdanjih praks mladostnic in mladostnikov znotraj zanje ključnih formativnih okolij družine, šole in vrstniških skupin. Osredotočanje na zgolj izbrane medije, kot so denimo družbena omrežja, ali pa ozka obravnava učinkov tehnologij oziroma medijev spregledata cel diapazon zelo informativnih podatkov o odraščanju v digitaliziranem vsakdanu.

Tanja Oblak Črnič in Katja K. Ošljak sta govorili z Bojano Humar za Finance in opozorili, da je kar 85 % učencev_k 7. 8. in 9. razredov OŠ ter dijakov_inj SŠ, da šole od digitalnih pripomočkov najpogosteje uporabljajo videe, in sicer kot pomoč oziroma podporo pri razlagi učne snovi.

“Obenem pa je pametni telefon poln ambivalenc; je prostor svobode in tveganj, sprostitve in skrbi, sredstvo kaznovanja in nagrajevanja. In je orodje discipliniranja otrok. Vse to nakazuje, da razmerja moči in režimi odločanja ostajajo podobni, a preneseni na druge objekte. Detekcija teh nians pa zahteva, da pozornost bolj namenimo okoliščinam in odnosom, kjer se tehnologije uporabljajo, in manj samim tehnologijam. Zato v raziskavi odpiramo na videz banalna vprašanja – kdaj, kje in katere tehnologije so mladim dostopne, kako avtonomni so pri njihovi rabi in v katerih kontekstih. O tem pa ne sprašujemo staršev ali učiteljev, temveč besedo dajemo izključno mladim med 12. in 19. letom, ravno zato, da odpremo prostor njim in se izognemo enostranskemu govoru o »emancipaciji otrok« ali »demokratizaciji« družinskih odnosov,” je za Delo povedala Tanja Oblak Črnič.

V intervjuju z Ano Schnabl je Tanja Oblak Črnič povzela, da mladih v raziskavi ne dojemamo le kot posnemovalcev tega, kar algoritmi in omrežja ponujajo, temveč kot uporabnike, ki kreirajo in inovirajo.

“Javno prisoten diskurz, da je z mladimi zaradi telefonov in družbenih omrežij vse narobe, res ni redek, hkrati pa ni zanemarljiv, saj kaže na druge družbene tenzije. Te doživljam kot odraz tega, da so tehnologije »prisotno odsotne« v družbi, saj je dileme, ki jih odpirajo, težje razložiti, kot pa je usmeriti prst vanje. Redukcija razprav na naprave in omrežja namreč ne bo odgnala niti pomanjkljivih percepcij o mladostnikih, še manj pa rešila probleme, s katerimi se srečujejo,” je pogovor nato povzel Dnevnik.

Intervju je nato dobil še svoj odmev v rubriki Nepreslišano v Dnevniku.
Categories
kliping novice publikacije

Celostna predstavitev kvalitativne raziskave v Družboslovnih razpravah

V 100. številki Družboslovnih razprav najdete tematski sklop, ki sta ga uredila Dejan Jontes in Veronika Tašner in prinaša štiri znanstvene članke, ki metodološko temeljijo na metodi polstrukturiranih skupinskih intervjujev na sistematično izbranih podskupinah osnovnošolcev, dijakov in mladih odraslih ter na metodi opazovanja potrošnje digitalnih medijev oziroma digitalne etnografije.

Družboslovne razprave so osrednji slovenski forum za objavo raziskovalno interdisciplinarnih in družbeno angažiranih socioloških idej. Fotografija: Družboslovne razprave.

V uvodnem članku Medijski repertoarji v času navzkrižnih medijskih praks: študija med osnovnošolci in dijaki Tanja Oblak Črnič, Katja K. Ošljak in Nika Šušterič proučujejo navzkrižna razmerja med medijskimi izbirami, tehnološkimi preferencami in vsakdanjim življenjem mladostnikov glede na njihove razredne, kulturne in socialne distinkcije.

Katja K. Ošljak, Nika Šušterič in Veronika Tašner v prispevku Formiranje medijske pismenosti mladih na presečišču družine, šole in vrstniških skupin predstavljajo pregled opredelitev medijske in njej sorodnih konceptov pismenosti ter si prizadevajo za njihovo konsolidacijo v celovito definicijo medijske pismenosti.

Z bolj specifično temo se ukvarjajo Breda Luthar, Dejan Jontes in Maruša Pušnik, ki v članku z naslovom Branje v polimedijskem okolju in (nove) oblike generacijske subjektivacije obravnavajo družbenost mladih v novem polimedijskem okolju, pri čemer se prispevek osredotoča predvsem na vprašanje, kako zmožnosti novih platform in razmerja med njimi strukturirajo interakcije mladih.

Sklop zaključuje študija Tine Lengar Verovnik in Tanje Oblak Črnič »Vedno ko se peljemo v avtu, mora biti radio«: radijske in avdio prakse v vsakdanu mladih, v kateri s pomočjo kvalitativnih podatkov, pridobljenih v projektu, raziskujeta vključenost radia in avdia v vsakdan intervjuvanih 67 osnovno- in srednješolcev, starih od 12 do 19 let.

Categories
kliping novice publikacije

Branje v polimedijskem okolju

Člani projektne skupine Dejan Jontes, Breda Luthar in Maruša Pušnik so del projektnih rezultatov objavili na spletnem portalu Alternator. Prispevek z naslovom Usoda branja in platformna družbenost pričenjajo tako:

Za prevladujočo digitalno družbenost je značilno stanje nenehne povezanosti in stalnega pričakovanja, to pa vzpodbuja nemirnost in nestabilnost ter ustvarja občutek dogodkopolnosti in kratkotrajnosti. Stalna obvestila o novem »dogodku« in stopnjevanje pogostosti teh obvestil, ki jih imajo uporabniki vključene, ta občutek še okrepi. Ravno to ustvarjanje vtisa njihove družbene osrednjosti, tudi s pomočjo percepcije, da se stvari dogajajo »v živo«, je glavna značilnosti družbenih medijev. Kot pravi sociolog David Beer, družbene platforme utripajo od pričakovanja, da se vsak trenutek lahko zgodi nekaj novega, vrednega pozornosti, zaradi česar so uporabniki stalno »na preži«. Obenem je za platformno družbenost značilna večopravilnost, to je naraščajoča razdrobljenost aktivnosti, kjer pride do izvajanja več aktivnosti hkrati, brez jasne hierarhije med tipi praks in brez razlikovanja prostorov za posamezne prakse, kot je na primer sfera šole in prostega časa. Kaj te ključne značilnosti platformne družbenosti pomenijo za usodo branja literature?

Vabljeni k branju prispevka: https://www.alternator.science/sl/daljse/usoda-branja-in-platformna-druzbenost/
Categories
kliping

O medijskih repertoarjih mladih na Prvem

Na podlagi kvalitativne analize intervjujev, ki jo je Tina Lengar Verovnik opravila v okviru projekta Medijski repertoarji mladih, je kot raziskovalka za radijsko oddajo Studio ob 17.00 povzela ugotovitve o medijskih praksah, povezanih z rabami radia oziroma zvočnih vsebin pri osnovnošolcih_kah iz tretje triade in srednješolcih_kah.

Tina Lengar Verovnik (levo) je v oddaji ob 50-letnici Vala 202 predstavila ugotovitve o odnosu mladih do radia oziroma zvočnih vsebin. Foto: Radio Slovenija

Je radio za v muzej?

Kot navaja, je eden od sodelujočih v raziskavi izjavil, da je radio pri njihovi generaciji za v muzej. A se je skozi omenjeno analizo izkazalo, da to ne drži. Radio se namreč preoblikuje in dobiva v življenju mladih popolnoma drugačno vlogo od nekdaj pričakovane.

Glasba

Med številnimi avdio vsebinami je mladim najbližje glasba. Ta jih običajno spremlja ob vseh dejavnostih, skozi ves dan. Vendar pa je sami večinoma ne povezujejo z radiem in v intervjujih izpostavljajo platforme, ki jim omogočajo nadzor nad izborom glasbe.

V avtu, ob starših in starih starših

Sicer pa radio največ poslušajo v avtu; in pa skupaj s (starimi) starši oziroma zaradi njih, saj si z njimi delijo bivalne prostore in dnevne rutine.

Podkasti

Podkaste poslušajo večinoma starejši udeleženci raziskave, kar nas po mnenju Tine Lengar Verovnik ne sme presenečati, saj poslušanje podkastov od posameznika_ce zahteva že nekoliko več truda pri izboru vsebin.

Categories
kliping publikacije

Mladi in digitalne tehnologije – odnos ni črno-bel

Novinarka Urška Henigman je za poslušalke in poslušalce Prvega programa Radia Slovenija pripravila predstavitev znanstvene monografije Mladost na zaslonu, ki jo je napisala Tanja Oblak Črnič. Prisluhete ji lahko v Sobotnem branju.

Avtorica knjige je sodelovala tudi v pogovoru o tem, kako digitalizacija spreminja doživljanje mladosti, v katerem je predstavila nekaj aktualnih podrobnosti iz naše raziskave Medijski repertoarji mladih. Posnetku lahko prisluhnete na Radiu Ars v epizodi oddaje Glasovi svetov z naslovom Mladi in digitalne tehnologije – odnos ni črno-bel.

Naslovnica knjige Mladost na zaslonu
Naslovnica znanstvene monografije Mladost na zaslovu.