Mediji in tehnologije mladih

Aktualno


Digitalna zrelost mladih

Mladi od 16 do 24 let so z vidika medijske edukacije in diseminacije (digitalne) medijske pismenosti težje ulovljivi, saj so že zapustili polje obveznega osnovnošolskega izobraževanja, vsi pa niso vključeni v sekundarno ali terciarno izobraževanje. Zaradi tega zanje ni enotnega izobraževalnega prostora, v katerem bi celostno obravnavali njihove potrebe po znanju za suvereno in emancipirano vključevanje v digitalno družbo.

Dekle s telefonom v rokah sedi na stopnicah
Foto: Priscilla Du Preez, Unsplash.

Tako je poleg formalnega načina izobraževanja smotrno premišljevati tudi o alternativnih prostorih neformalnega izobraževanja, ki lahko delujejo kot ključni prostori za diseminacijo tako splošnega in poglobljenega znanja o medijsko-tehnološkem ekosistemu kakor tudi specifičnih kritičnih in tehničnih digitalnih kompetenc.


Medijski repertoarji mladih

V raziskavi nas zanima, kako se osnovnošolci in dijaki, ki odraščajo v visoko digitaliziranem vsakdanu, formirajo kot t. i. medijski protrošniki (angl. prosumers). Z digitalizacijo se namreč povečujeta izobilje vsebin, ki jih je mogoče konzumirati ne glede na lokacijo, ter domestifikacija medijev in tehnologij, zaradi česar mladi niso več zgolj konzumenti temveč hkrati tudi aktivni medijski producenti.

Vzorce njihovih medijskih rab opazujemo s pomočjo koncepta medijskih repertoarjev, ki so preplet raznolikih praks, posredovanih pomenov in soustvarjanja medijskih fenomenov. V tem smislu so medijski repertoarji tudi del procesa konstituiranja identitet, ki poteka pretežno skozi družinska razmerja, vrstniške odnose in izobraževalne prostore, pri srednješolcih in kasneje pa še dodatno skozi kulturno ter politično udejstvovanja.


Kaj pa o medijih, tehnologijah in mladih pravijo v medijih?

V okviru študije spremljamo tudi prispevke medijev, ki upovedujejo različne poglede na tehnologije, medije in mlade, kar je v času izvajanja pouka na daljavo postalo še posebej aktualno.