Categories
kliping novice publikacije

Branje v polimedijskem okolju

Člani projektne skupine Dejan Jontes, Breda Luthar in Maruša Pušnik so del projektnih rezultatov objavili na spletnem portalu Alternator. Prispevek z naslovom Usoda branja in platformna družbenost pričenjajo tako:

Za prevladujočo digitalno družbenost je značilno stanje nenehne povezanosti in stalnega pričakovanja, to pa vzpodbuja nemirnost in nestabilnost ter ustvarja občutek dogodkopolnosti in kratkotrajnosti. Stalna obvestila o novem »dogodku« in stopnjevanje pogostosti teh obvestil, ki jih imajo uporabniki vključene, ta občutek še okrepi. Ravno to ustvarjanje vtisa njihove družbene osrednjosti, tudi s pomočjo percepcije, da se stvari dogajajo »v živo«, je glavna značilnosti družbenih medijev. Kot pravi sociolog David Beer, družbene platforme utripajo od pričakovanja, da se vsak trenutek lahko zgodi nekaj novega, vrednega pozornosti, zaradi česar so uporabniki stalno »na preži«. Obenem je za platformno družbenost značilna večopravilnost, to je naraščajoča razdrobljenost aktivnosti, kjer pride do izvajanja več aktivnosti hkrati, brez jasne hierarhije med tipi praks in brez razlikovanja prostorov za posamezne prakse, kot je na primer sfera šole in prostega časa. Kaj te ključne značilnosti platformne družbenosti pomenijo za usodo branja literature?

Vabljeni k branju prispevka: https://www.alternator.science/sl/daljse/usoda-branja-in-platformna-druzbenost/
Categories
dogodki novice rezultati

Formiranje medijske pismenosti mladih

V sodobnem, z digitalnimi mediji in tehnologijo prepletenem svetu, vse več pozornosti namenjamo medijski oziroma digitalni in sorodnih oblikah pismenosti. K temu nas spodbujajo tudi cilji EU, postavljeni pred dobrim desetletjem, ki si prizadevajo za vzpostavljanje EU kot vodilne sile v informacijskem svetu. Pomemben korak k temu EU vidi v spodbujanju in razvijanju medijske pismenosti, vključno z oblikovanjem ustreznega modela ter poznavanje njene strateške vrednosti v razvoju informacijskih družb. Kljub temu pa je eden od osrednjih problemov preučevanja medijske pismenosti njena definicija, ki pomembno vpliva tudi na artikulacijo raziskovalnih problemov, vprašanj in projektov.

V prispevku na 7. znanstveni konferenci Pedagoškega inštituta smo predstavili nekaj temeljnih opredelitev medijske in sorodnih pismenosti ter njihove omejitve. Poleg tega smo po vzoru M. Ranieri in F. Fabbra (2019) opozorili na štiridimenzionalno opredelitev formiranja medijske pismenosti kot 1) materialnega in kognitivnega dostopa, 2) prepoznavanja mehanizmov delovanja medijske krajine, 3) produkcijsko-ustvarjalnih kompetenc in 4) okolja, ki (ne) spodbuja medijskega opismenjevanja.

Šolsko okolje smo v povezavi s spodbujanjem medijskih praks označili kot pusto, posebej v primerjavi z vrstniškim in družinskim kontekstom. Medijska pismenost je v njem prisotna predvsem v vidikih, ki jih opredeljujemo kot tehnicistične in pretežno obsegajo navodila za rokovanja predvsem z računalnikom in računalniškimi programi. Pri tem obstoječe spodbude nakazujejo, da so tudi te vsebine vključene na osnovni ravni, kot je denimo uporaba dominantnih urejevalnikov besedil ali predvajanje videoposnetkov. Poleg tega je redno prisotna skrb za varnost na internetu, o kateri se praviloma izobražujejo na delavnicah, ki jih za šole izvajajo druge organizacije.

Categories
novice

Šolanje v času pandemije: pogledi in izkušnje mladih v Sloveniji

Konferenca ECER je znanstveno srečanje evropskega združenja raziskovalcev edukacije EERA, ki je 2022 potekalo v armenskem Yerevanu od 22. avgusta do 10. septembra. Na njem smo sodelovali s prispevkom o pogledih in izkušnjah slovenskih osnovnošolcev_k in dijakov_inj med pandemijo, ki mo jih pridobili v poglobljenih intervjujih z njimi v kvalitativni fazi naše študije.

Med predstavitvijo našega prispevka “Schooling during the pandemic: Views and experiences of youth in Slovenia”.

Med drugim so so avtorice prispevka Nika Šušterič, Veronika Tašner in Katja K. Ošljak osvetlile:

  • spremembe medijskih praks šolajočih v času epidemije (povečanje obsega z mediji povezanih aktivnosti in rahljanje starševske regulacije);
  • spreminjanje dnevnih rutin in zabrisovanje prostorskih ter časovnih meja (omejenost na dom, otroško sobo);
  • težave s koncentracijo in pomanjkanje motivacije za pouk na daljavo;
  • pogrešanje stikov v živo s prijatelji, sošolci in učitelji ter nadomeščanje manka prek/skozi digitalne medije.
Categories
novice

Predstavitev projekta pred mednarodno publiko doktorskih študentov

Doktorska naloga z naslovom Rekonceptualizacija medijske edukacije v kontekstu mediatiziranega otroštva nastaja pod mentorstvom Tanje Oblak Črnič v okviru Katjinega raziskovalnega dela na projektu Medijski repertoarji mladih, ki ga je Katja ob tej priložnosti tudi predstavila 40 udeležencem_kam poletne šole.

Katja K. Ošljak se je je udeležila doktorske poletne šole ECREA v španskem Cádizu, kjer je pred zunanjimi ocenjevalci doktorsko raziskavo, ki pod mentorstvom Tanje Oblak Črnič nastaja v okviru projekta Medijski repertoarji mladih.

Udeleženci_ke prihajajo iz različnih evropskih in ameriških univerz ter raziskovalnih inštitutov. Poleg seminarjev so potekala tudi številna vabljena predavanja in delavnice, ki so jih izvedli priznani profesorji, kot na primer profesorica medijskih študij Andra Siibak z estonske Univerze v Tartu, profesorica medijskih in komunikacijskih študij Pille Pruulmann-Vengerfeldt z univerze v švedskem Malmöju, profesor Simone Tosoni z italijanske katoliške univerze v Milanu, profesor David Selva-Ruiz z univerze gostiteljice v Cádizu v Španiji, profesorica medijskih študij Nazan Haydari s carigrajske Univerze Bilgi, profesor za komparativne medijske analize John Downey, Univerza Loughborough v Združenem kraljestvu in François Heinderyckx, profesor s Svobodne univerze v Bruslju.

Categories
novice

Je omejevanje časa, ki ga pred zasloni preživijo mladi, ustrezna rešitev?

Avtorica članka Ali je omejevanje časa pred zasloni preživeti koncept? Tamara Harb v reviji Monitor, uvodoma navaja mnenje Sonie Livingstone, profesorice na londonski univerzi London School of Economics and Political Science. Ta priznana profesorica, raziskovalka in socialna psihologinja se zadnja leta ukvarja predvsem z otrokovimi pravicami v digitalni dobi in izpostavlja, da razmišljanje o uporabi zaslonov, ki je osredotočeno zgolj na čas, danes ni aktualno, saj izhaja iz časov pred desetletji, ko so bili zasloni namenjeni pretežno zabavi.

Kakor si prizadevamo tudi v projektu Medijski repertoarji mladih, omenjeni članek osvetljuje drugačen pogled na medije in digitalne naprave. Mladi na zaslonih oziroma skoznje počnejo veliko različnih stvari: se izobražujejo, ustvarjajo, sproščajo, igrajo, berejo, gledajo filme, poslušajo glasbo in pravljice, se družijo z vrstniki_cami in družino … Tako so zasloni prisotni v vseh kontekstih oziroma prostorih njihovega odraščanja, doma, torej v družini, v šoli in vrstniških skupinah sošolcev_k ter prijateljev_ic.

Deklica rešuje matematično nalogo na računalniškem naslovu
Omenjeni članek avtorica zaključi pomenljivo: “Problemov uporabe in spletnih platform je veliko, a krajši preživeti čas pred zasloni jih ne bo izničil, izbrisal ali poslal v preteklost, bo pa omejevanje uporabe zaslonov zgolj na podlagi časovnih omejitev otrokom in mladostnikom onemogočalo vzpostavitev digitalne odpornosti in veščo digitalno prihodnost.” Foto: Annie Spratt, Unsplash.

Prispevka, ki ga lahko v celoti preberete na spletu, ne bomo povzemali v celoti, ga pa izpostavljamo, ker nas je pritegnil s svežo in precizno obravnavo problema, ki pravzaprav ni tak, kot ga mnogi mediji in zaskrbljeni posamezniki_ce vedno znova slikajo.

Categories
novice

Poletno viharjenje možganov

Od 10. marca (za OŠ) oziroma 13. aprila (za SŠ) in do 23. junija, ko beležimo zadnji vnos v spletno anketo, smo s kvantitativno raziskavo medijskih repertoarjev mladih dosegli zgledna vzorca prek 2.300 osnovnošolcev_k in 1.100 dijakov_inj iz slovenskih šol.

Posvet za učiteljstvo

Ker si želimo zbrane podatke čimbolj smotrno predstaviti in naše ugotovitve prenesti tudi strokovni javnosti, konec septembra načrtujemo posvet z delavnicami za učitelje_ice s šol, ki so se odzvale vabilu k raziskavi. Če vas zanima in bi želeli sodelovati na delavnicah, ki bodo zasnovane na najnovejših podatkih o praksah rab digitalne tehnologije in medijev med mladimi, se nam oglasite.

Med osvežitvijo po sestanku od leve v smeri urinega kazalca: Veronika Tašner, Tanja Oblak Črnič, Maruša Pušnik, Dejan Jontes, Nika Šušterič, Katja K. Ošljak, Breda Luthar, Polona Mlinar in Barbara N. Brečko.

Načrtovana knjiga

Poleg statističnih analiz in premislekih o vlogi (digitalnih) medijev v življenju sodobnih mladih, se bomo v jeseni lotili tudi priprave zbornika prispevkov. V njem bomo osvetlili ključne poudarke o tem, kako mladi medije in tehnologije uporabljajo, kako jih sprejemajo in umeščajo v svoj vsakdan, kako jih pri tem regulirajo starši in učitelji, kje pridobivajo svoje digitalne in druge medijske spretnosti … Nakazuje se toliko tem in hipotez, da ena knjiga morda ne bo dovolj.

Categories
kliping

O medijskih repertoarjih mladih na Prvem

Na podlagi kvalitativne analize intervjujev, ki jo je Tina Lengar Verovnik opravila v okviru projekta Medijski repertoarji mladih, je kot raziskovalka za radijsko oddajo Studio ob 17.00 povzela ugotovitve o medijskih praksah, povezanih z rabami radia oziroma zvočnih vsebin pri osnovnošolcih_kah iz tretje triade in srednješolcih_kah.

Tina Lengar Verovnik (levo) je v oddaji ob 50-letnici Vala 202 predstavila ugotovitve o odnosu mladih do radia oziroma zvočnih vsebin. Foto: Radio Slovenija

Je radio za v muzej?

Kot navaja, je eden od sodelujočih v raziskavi izjavil, da je radio pri njihovi generaciji za v muzej. A se je skozi omenjeno analizo izkazalo, da to ne drži. Radio se namreč preoblikuje in dobiva v življenju mladih popolnoma drugačno vlogo od nekdaj pričakovane.

Glasba

Med številnimi avdio vsebinami je mladim najbližje glasba. Ta jih običajno spremlja ob vseh dejavnostih, skozi ves dan. Vendar pa je sami večinoma ne povezujejo z radiem in v intervjujih izpostavljajo platforme, ki jim omogočajo nadzor nad izborom glasbe.

V avtu, ob starših in starih starših

Sicer pa radio največ poslušajo v avtu; in pa skupaj s (starimi) starši oziroma zaradi njih, saj si z njimi delijo bivalne prostore in dnevne rutine.

Podkasti

Podkaste poslušajo večinoma starejši udeleženci raziskave, kar nas po mnenju Tine Lengar Verovnik ne sme presenečati, saj poslušanje podkastov od posameznika_ce zahteva že nekoliko več truda pri izboru vsebin.

Categories
dogodki novice

Aktivno državljanstvo in digitalna pismenost v Črni Gori in Sloveniji

V okviru bilateralnega projekta Perspektive aktivnega državljanstva in digitalne pismenosti med mladimi: primerjava med Črno Goro in Slovenijo, ki raziskovalno dopolnjuje cilje projekta Medijski repertoarji mladih, nas je obiskala kolegica Jovana Davidović s Fakultete za politične vede na črnogorski univerzi v Podgorici.

Jovana Davidović (na sredini) je predava študentom_kam programa Novinarstvo na črnogorski Fakulteti za politične vede v Podgorici.

Jovanin raziskovalni obisk je poleg načrtovanja zadnjih raziskovalnih korakov ter diseminacije pridobljenih podatkov namenjen tudi izvedbi enega terenskega dela raziskave, in sicer obisku slovenskih osnovnih šol in izvedbi intervjuja z učiteljico Vzgoje za medije.

Septembra 2021 smo v okviru istega projekta in s podobnimi raziskovalnimi cilji mi obiskali OŠ Sutjeska v Podgorici.

Categories
novice

Z anketo na terenu

Aprila smo najprej k sodelovanju v anketi povabili osnovne šole iz zastavljenega vzorčnega okvirja, s katerim si prizadevamo za reprezentativno zastopanost šol tudi glede na občino oziroma regijo in velikost šole. Konec meseca smo k sodelovanju povabili še srednje šole, pri katerih je vzorčenje odtenek zahtevnejše, saj je potrebno poskrbeti tudi za zastopanost različnih srednješolskih programov.

Odličen odziv osnovnih šol

Z zadovoljstvom poročamo o odličnem odzivu že doslej več kot 50 osnovnošolskih ravnateljic in ravnateljev, ki so prepoznali pomen prve tovrstne raziskave v slovenskem prostoru, ki želi doseči šolajočo se mladino v starosti od 12 do 26 let po celotni izobraževalni vertikali in nam bo omogočila razumeti aktualne izkušnje ter mnenja mladih o medijih in tehnologijah: kako jih uporabljajo doma, kako v prostem času, kako se z njimi srečujejo v šoli, pri pouku ali igri.

Učenke in učenci 7., 8. in 9. razredov ter dijakinje in dijaki spletni vprašalnik izpolnjujeo v šoli v računalniški učilnici. Foto: Taylor Wilcox on Unsplash

Prvi odziv srednjih šol je spodbuden

Nekaj tednov kasneje smo k sodelovanju pri izpolnjevanju njim prilagojenega vprašalnika povabili še dijakinje in dijake. Zaenkrat se je vabilu, ki smo ga poslali tik pred prvomajskimi počitnicami, odzvalo že prek deset srednješolskih ravnateljev in ravnateljic; ob tem pa vljudno vabimo tudi ostale, da se odzovejo na naša pisma.

Med osnovnošolci in srednješolci, s katerimi smo se v lanskem letu pogovarjali v intervjujih, so se nakazale razlike pri rabah medijev in tehnologije; te nameravamo bolj strukturirano izmeriti z anketo. Foto: Anthony Da Cruz on Unsplash

Categories
dogodki novice

Piljenje anketnih vprašanj

Ker v raziskavi povezujemo več konceptov, kot so, na primer, medijski repertoarji, digitalne spretnosti in medijska pismenost, operacionalizacija in priprava vprašalnika nista preprosta naloga. Izhajamo namreč iz različnih disciplin in poskrbeti moramo za konceptualno skladnost teoretizacij, ki črpajo iz komunikologije, medijskih študij, sociologije, pedagogike, informatike, jezikoslovja … Tudi daljši sestanki pri nas tako še zdaleč niso dolgočasni.

Sodelavke in sodelavec iz ožjega projektnega mehurčka med piljenjem anketnega vprašalnika: Tanja Oblak Črnič, Tina Lengar Verovnik, Nika Šušterič in Veronika Tašner. Foto: Dejan Jontes.
Categories
dogodki novice

Kako na teren?

Kako na teren in koliko nas bo pri vsem skupaj omejevala epidemija, je bilo vprašanje, ki smo si ga na februarskih sestankih redno zastavljali.

Poleg tega smo se ukvarjali vzorčnimi okvirji za slovensko osnovnošolsko in srednješolsko populacijo. Želimo si dobrega odziva vseh treh starostnih kohort, zaradi česar se tudi oblikovanju vprašalnika temeljito in skrbno posvečamo.

Večkrat smo se srečevali v različnih zasedbah in premišljevali, kako čim bolj kakovostno nagovoriti učence, dijakinje in študente, da bi dosegli kar najboljši odziv na anketni vprašalnik. Fotografija je posneta na enem od takih sestankov 2. februarja 2022.
Categories
dogodki novice

Priprava anketnega vprašalnika

Na prvem sestanku projektne skupine v novem letu smo pričeli z drugo fazo naše temeljne raziskave, v kateri beležimo in analiziramo medijske repertoarje slovenske mladine.

Na podlagi analiziranih intervjujev z mladimi, skic njihovih medijskih omrežij in drugih podatkov, pridobljenih v kvalitativni fazi, smo se lotili priprave anketnega vprašalnika in se na sestanku projektne ekipe dogovorili glede osnovnih parametrov:

  • pridobiti želimo reprezentativna vzorca osnovnošolcev_k iz zadnje triade in dijakov_inj gimnazij ter srednjih poklicnih in strokovnih šol;
  • anketirali bomo tudi študente_ke UL;
  • z oblikovanjem vprašalnika bomo skušali zagotoviti tudi podatke, ki bodo primerljivi s preteklimi raziskavami, kot so npr. Mladina 2000/2010/2020 ipd.
Na fotografijo ekipe med sestankom smo spet pozabili, lahko pa vam vsi_e na sestanku prisotni_e potrdimo, da novo fazo projekta spremljata elan in veliko raziskovalne radovednosti glede rabe digitalnih tehnologij in medijske potrošnje sodobnih mladih v Sloveniji. Fotografija: Luke Porter, Unsplash
Categories
dogodki novice

Prvič v mednarodnem prostoru

Naš sodelavec Dejan Jontes je 27. novembra izvedel vabljeno predavanje o novih konceptualizacijah proučevanja globoke medijatizacije na doktorski konferenci Univerze Sever na Hrvaškem. To je bila prva uradna predstavitev naše raziskave in rezultatov v mednarodnem prostoru.

Predavanja z naslovom Studying deep mediatization: media repertoires and communicative figurations ter vsebinsko bogate razprave, ki je sledila, se je v živo in prek spleta udeležilo prek 50 doktorskih študentk in študentov. 

Categories
novice publikacije

Digitalni scenariji otrok med epidemijo

V priznani mednarodni reviji Information, Communication & Society je izšel prispevek sodelavk pri projektu Tanje Oblak Črnič in Barbare Brečko z naslovom Enhancing sociality, self-presentation, and play: a case study of digital scenarios among schoolchildren in an epidemic context, ki je že na voljo v angleškem jeziku v spletni izdaji.

Za večino otrok so v času zapore javnega življenja zaradi epidemije digitalni mediji predstavljali edino možnost za stik s šolo, sošolci, sošolkami, prijatelji in prijateljicami.
Foto: Sharon McCutcheon @sharonmccutcheon / Unsplash

Gre za študijo primera, izvedeno na vzorcu osnovnošolskih učencev, s pomočjo katere sta avtorici analizirali njihove izkušnje s poukom na daljavo, prevladujoče medijske prakse in pripadajoče digitalne scenarije otrok v času lanskega jesenskega zaprtja šol med drugim valom epidemije Covid-19. Študija identificira tri različne scenarije, ki med drugim pokažejo na tesno prepletanje zadovoljstva s poukom na daljavo in vzpostavljenimi digitalnimi praksami tudi s starostjo in spolom otrok. Vabljeni in vabljene k branju!

Categories
dogodki novice

Kako je z digitalno pismenostjo v Črni Gori?

V okviru bilateralnega projekta Perspektive aktivnega državljanstva in digitalne pismenosti med mladimi: primerjava med Črno Goro in Slovenijo, ki raziskovalno dopolnjuje cilje projekta Medijski repertoarji mladih, smo obiskali OŠ Sutjeska v črnogorskem glavnem mestu.

Ravnatelj šole Predrag Jovović, učiteljica Milena Milačić in podravnateljica Rada Mujović so podrobno predstavili programe digitalnega opismenjevanja njihovih učencev_k in učiteljev_ic.

Eden izmed naših raziskovalnih ciljev je razumevanje pomena ter vloge digitalnih medijev v vsakdanjem življenju otrok in mladine. Ob tem preizprašujemo obstoječe izobraževalne prakse o potencialih digitalnih medijev in značaj medijske oz. digitalne pismenosti med mladimi. Izobraževalni kontekst med državama v odnosu do digitalne pismenosti je namreč zelo različen – če za Slovenijo velja, da vpeljuje modele poučevanja o digitalnih tehnologijah in državljanstva prvenstveno v osnovne šole, a na izbirni ravni, se trendi v Črni Gori v marsičem razlikujejo. Kmalu zapišemo kaj več tudi o tem.

P. S.: Če vas zanima vsebina debele knjige na fotografiji, jo najdete na spletnem mestu ossutjeska.edu.me. Gre za ročno pisan letopis, ki obsega šolska leta 1976/77-2012/13.

Categories
novice rezultati

Če bi mladi lahko izbirali, bi pouk potekal …

Ideja sodelovanja pri pouku od doma je spomladi 2020 nekatere mlade navdušila. Če sklepamo po sodelujočih v kvalitativnem delu študije MRM, so jo pri tem bolje odnesli bolj samostojni osnovnošolci_ke in dijaki_nje.

Za samostojno delo

Kot so nam nekateri_e zaupali v skupinskih intervjujih, jim je prijala možnost, da lahko spijo dlje in si dneve organizirajo čisto po svoje, kar je bilo izvedljivo, dokler šole še niso sklicevale videokonferenc in so od učiteljev prejemali navodila za samostojno delo.

Ker naš vzorec glede na socio-ekonomski status tendira navzgor, je med sodelujočimi v poglobljenih intervjujih gotovo večji delež mladih z boljšo družinsko podporo oz. ugodnejšimi pogoji za sodelovanje pri šolanju od doma kot sicer v populaciji. Zaradi tega bi lahko sklepali, da so nam sodelujoči nekoliko pogosteje poročali o pozitivnih vidikih in nekoliko redkeje o negativnih vidikih pouka na daljavo.

Proti videokonferencam

Med negativnimi vidiki pouka na daljavo so večkrat omenili svojo pasivnost in nemotiviranost za sodelovanje pri učnih urah prek spleta: “Zdaj pa tut, um, pač, maš nek Zoom in pol tak, še nalogo, in ne morš vsega nardit in tak, ne da se ti več, niti motivacije nimaš,” (15-letna osnovnošolka). Nekateri so zato namesto v šolske dejavnosti svojo pozornost usmerili drugam, npr. na družbena omrežja, recimo v gledanje videoposnetkov na YouTubu, ali igranje računalniških iger. O tem poroča 16-letni dijak, ki je računalniško igro igral “kdaj tut po deset al pa dvanajst ur na dan, pač, skos,” šola pa je medtem obstala oz. se z njo ni ukvarjal.

Prazna učilnica z zaščitno masko, obešeno na stol.
Čeprav je za to treba zgdaj vstati, večina mladih, ki so sodelovali v naši raziskave, raje hodi v šolo, kot pa da bi pri pouku sodelovali od doma.
Fotografija: marco fileccia, Unsplash.

Pomanjkanje vrstniških stikov

Med razlogi za pomanjkanje motivacije oz. volje za sodelovanje pri pouku na daljavo številni intervjuvanci_ke omenjajo pomanjkanje stikov z vrstniki_cami. 14-letna osnovnošolka po vrnitvi v šolo npr. pove: “Ampak, zdej mi je definitivno boljš, tak, bit v šoli, um … Sam, glih zarad tega, ker si tak s prijatli in … Si nekak bolj, tak, aktiven in … Ni tak, vse isto vsakdan.”

Da je lahko pomanjkanje socialnih stikov posebej neugodno za odraščajoče, še posebej na starejše osnovnošolce_ke in dijake_inje, opozarja psihologinja predsednica društva šolskih svetovalnih delavcev Ajda Erjavec v intervjuju za MMC RTVSLO: “Prav v mladostništvu so stiki najpomembnejši, saj govorimo o drugi najpomembnejši razvojni nalogi v tem obdobju poleg razmišljanja o prihodnjem akademskem ali poklicnem življenju. Učenje stikov z vrstniki, spoznavanje prvih ljubezni … To so veliki posegi v socializacijo, za katere pa je težko napovedati, kakšne posledice bodo povzročili. Gre za eksperimentiranje s celotno generacijo, in to po vsem svetu, ne samo v naši državi.”

Categories
rezultati

Mapiranje medijskih omrežij

Mapiranje medijskih omrežij je metoda, s katero dopolnjujemo podatke, zbrane v skupinskih intervjujih. Inspiracija zanjo izvira iz študij nekaterih nemških avtorjev (glej npr. Hasebrink in Domeyer, 2012), v katerih preizprašujejo metodološke pristope za raziskovanje medijskih repertoarjev in konfiguracij v globoko mediatiziranem (Hepp, 2019) vsakdanu.

Omenjena Hasebrink in Domeyer (2012) sta sodelujočim v svoji študiji razdelila kartice, na katere so zapisovali medije, ki so jih omenjali v intervjuju, te pa so intervjuvanci_ke v končni fazi kategorizirali in razporedili po pomembnosti. Avtorjema je pristop omogočil raziskovanje sodobnega medijskega okolja iz perspektive, ki se ne osredotoča na noben specifičen medij, ampak skuša zajeti medijske repertoarje v celoti.

Zaradi spletne izvedbe intervjujev in za potrebe raziskave Medijski repertoarji mladih metodo razvili nekoliko drugače.

Vsak intervjuvanec_ka je na koncu intervjuja na sredino papirja zapisal_a svoj psevdonim, s katerim je tudi sicer nastopal_a v intervjuju, in nato oblikoval_a miselni vzorec s petimi kategorijami medijev, in sicer tistimi:

  1. ki so zanj_o najpomembnejši,
  2. s katerimi se informira,
  3. s pomočjo katerih ohranja stike z drugimi,
  4. s katerimi se sprosti in
  5. s katerimi se dokazuje in izpopolnjuje.
Categories
novice rezultati

67 sodelujočih v 27 intervjujih

Od marca do junija smo prek spleta izvedli 27 intervjujev, v katerih so večinoma sodelovali po dva ali trije sogovorniki_ce. Trikrat so v skupinskem intervjuju sodelovali štirje hkrati, v štirih primerih pa je v intervjuju sodeloval le en mladostnik ali mladostnica.

37 deklet (55 %) in 30 fantov (45 %) prihaja iz 15 šol, in sicer osnovnih in srednjih, med katerimi so gimnazije in različni tehnični ter poklicni programi.

Intervjuvani učenke, učenci, dijaki in dijakinje obiskujejo šole v osmih različnih krajih: v Borovnici, Brežicah, Dragomlju, Kranju, Ljubljani, Novem mestu, Šentjurju in Velenju.

Kraje in šole smo izbirali na podlagi vzorčnega načrta, ki nam je narekoval vključitev osnovnih šol iz urbanih in primestnih okolij ter manjših krajev. Pri srednjih šolah pa je bil dodatni kriterij še raznolikost šolskih programov. Ker so se vse kontaktirane gimnazije pozitivno odzvale pozivu za rekrutacijo, so v vzorcu zastopani dijaki in dijakinje kar petih gimnazij: 2 ljubljanski ter po ena iz Brežic, Novega mesta in Velenja.

Categories
novice rezultati

Doslej izvedenih 25 intervjujev

V kvalitativnem delu raziskave je v 25 polstrukturitranih skupinskih intervjujih, ki so večinoma potekali z dvema ali tremi mladimi hkrati, doslej sodelovalo 32 deklet in 30 fantov oz. skupaj 62 osnovno- in srednješolcev_k. Zaradi epidemioloških omejitev intervjuje izvajamo izključno prek spleta.

* Numerus se bo še povečal, saj imamo v času pisanja tega prispevka v načrtu še tri do štiri dodatne intervjuje.

Pri načrtovanju vzorca za kvalitativni del raziskave medijskih repertoarjev mladih smo upoštevali več kriterijev.

Pri osnovnih šolah smo si prizadevali doseči urbane in primestne šole ter šole v manjših krajih; ob tem pa vključiti tudi šole z značilno visoko kompleksnostjo. Na ta način si obetamo vpogled v kar se da raznolike prakse osnovnošolcev_k pri rabi medijev in tehnologij.

Podobno smo ravnali pri rekrutaciji na srednjih šolah, s tem da smo z vključitvijo dodatnega kriterija poskrbeli za to, da bodo v vzorcu dijaki_nje iz različnih srednješolskih programov kot so gimnazije in srednje poklicne oz. tehnične šole.

V intervjujih je doslej sodelovalo 27 osnovnošolcev_k in 35 dijakov_inj (n = 62*).
Categories
novice

Spletni radio za mladostnike

Spletni kanal Radio Z od junija 2020 na enem mestu ponuja vsebine za malčke, otroke in mladostnike. Kot v sporočilu za javnost navaja RTV Slovenija so kanal pripravili v sodelovanju z zdravstveno stroko, da bi hospitaliziranim mladim, ki so v času epidemije še dodatno prikrajšani, olajšali bolnišnične dneve in dodatno izolacijo od njihovih družin in vrstnikov.

Radijska ponudba za najmlajše je gotovo dobrodošla. Ustvarjalci z njo nagovarjajo različne skupine poslušalcev: od hospitaliziranih malčkov, otrok in mladostnikov, otrok, ki ostajajo doma, srednješolcev ter tudi staršev hospitaliziranih otrok. Pester program sestavljajo npr. pravljice in glasba za najmlajše, uspavanke, glasba iz filmov za otroke, različne izobraževalne oddaje, muzikali in zdravstvene vsebine.

Zanimivo bi bilo vedeti, kako mlade poslušalke in poslušalci sprejemajo te vsebine oz. v kolikšni meri jih poslušajo. Namreč, v prvih intervjujih z mladimi v okviru raziskave Medijski repertoarji mladih zaznavamo, da osnovnošolska in srednješolska mladina radio posluša bolj izjemoma, običajno v avtomobilu, ko ga med vožnjo prižgejo starši. Se pa med doslej rekrutiranimi dekleti in fanti najde tudi kdo, ki redno posluša podkaste in glasbo prek spleta.

Za te doslej zbrane podatke moramo opozoriti, da niso reprezentativni, saj jih zbiramo skozi kvalitativne intervjuje, v katerih želimo predvsem spoznati čim več različnih medijskih repertoarjev oz. rab medijev v vsakdanjem življenju mladih; razširjenost praks medijske konsumpcije na populaciji slovenske mladine pa bomo merili z anketnim vprašalnikom, ki sledi v drugi, kvantitativni fazi naše študije leta 2022. Takrat vsekakor poročamo tudi o tem, koliko in katere radijske vsebine posluša slovenska mladina.

Categories
novice

Prvi intervju že prepisan

Po uspešnih testnih intervjujih in prvem prejetem transkriptu je zbiranje podatkov v polnem teku. Intervjuvamo starejše osnovnošolke in osnovnošolce ter dijake in dijakinje iz različnih krajev. V ta namen kontaktiramo veliko šol in z zadovoljstvom ugotavljamo, da se te večinoma pozitivno odzivajo na naše prošnje za sodelovanje v raziskavi in pomoč pri rekrutaciji mladih.

Z zadovoljstvom smo pregledali prvi transkript in se dogovorili, katere šole bomo še kontaktirali.

Dela je torej ogromno, zato se je naša raziskovalna skupina začasno razširila; sodelujemo s študentkami komunikologije, ki prepisujejo intervjuje. S prvimi pregledanim prepisom smo zadovoljni in z veseljem pričakujemo naslednje.

Categories
kliping publikacije

Mladi in digitalne tehnologije – odnos ni črno-bel

Novinarka Urška Henigman je za poslušalke in poslušalce Prvega programa Radia Slovenija pripravila predstavitev znanstvene monografije Mladost na zaslonu, ki jo je napisala Tanja Oblak Črnič. Prisluhete ji lahko v Sobotnem branju.

Avtorica knjige je sodelovala tudi v pogovoru o tem, kako digitalizacija spreminja doživljanje mladosti, v katerem je predstavila nekaj aktualnih podrobnosti iz naše raziskave Medijski repertoarji mladih. Posnetku lahko prisluhnete na Radiu Ars v epizodi oddaje Glasovi svetov z naslovom Mladi in digitalne tehnologije – odnos ni črno-bel.

Naslovnica knjige Mladost na zaslonu
Naslovnica znanstvene monografije Mladost na zaslovu.

Categories
novice

Digitalne pravice otrok

Marca je Odbor za otrokove pravice Združenih narodov (CRC) objavil splošni komentar o pravicah otrok v digitaliziranem vsakdanu. Pozdravljamo dejstvo, da so v oblikovanje načel bili vključeni tudi mladi, ki so sporočili, da od držav, korporacij, nevladnih organizacij in drugih akterjev pričakujejo dostop do digitalnih medijev oz. storitev, ki bodo vse otroke in mlade po svetu opolnomočili ter podpirali pri uresničevanju njihovih državljanskih, političnih, kulturnih, ekonomskih ter socialnih pravic.

Otroci in mladi so spregovorili o svojih pričakovanjih in pravicah v digitaliziranem vsakdanu.

Zahteve in mnenja otrok in mladih v zvezi z digitalnimi pravicami so bili oblikovani skozi 69 delavnic, ki so potekale v različnih državah in jezikih po vsem svetu. Podrobnosti o metodi in izsledkih navaja poročilo Naše pravice v digitalnem svetu (v angleškem jeziku).

Categories
novice

Rekrutacija prek šol

S kvalitativno študijo želimo doseči osnovno- in srednješolsko populacijo, da bi bolje spoznali medijsko potrošnjo mladih ter vlogo (digitalnih) medijev in tehnologije v njihovem vsakdanu. Zato smo začeli s kontaktiranjem izbranih osnovnih in srednjih šol v različnih krajih, ki jih prosimo za pomoč pri rekrutaciji njihovih šolark in šolarjev.

Tako kot razskovalni intervjuji, tudi naši sestanki še zmerom potekajo prek spleta.

Na podlagi izvedenih testnih intervjujev in fokusnih skupin prek spleta, v katerih so se manjše skupine izkazale kot ustreznejše, bomo izvajali intervjuje z dvema (diade) in s tremi udeleženci ali udeleženkami.

Categories
novice

Nove knjige v hiši

Razveselile so nas nove knjige, ki smo jih vzeli v roke z velikim zanimanjem. Nekaj je klasik, brez katerih si raziskovalke in raziskovalci odnosov med mladimi in mediji preprosto ne moremo predstavljati, ena pa je čisto nova, letošnja, in prav tako veliko obeta.

  • Na vrhu je Jens Qvortrup (ur.), 2005: Studies in Modern Childhood: Society, Agency, Culture.
  • Sledi mu druga izdaja Stuart Hall in Tony Jefferson (ur.), 2012: Resistance through rituals: Youth subcultures in post-war Britain.
  • Pod njo je David Buckingham in Rebekah Willett (ur.), 2006: Digital Generations: Children, Young People, and the New Media.
  • Za tem Ian Hutchby in Jo Moran-Ellis (ur.), 2001: Children, technology and culture: the impacts of technologies in children’s everyday lives.
  • Nato še Barrie Gunter, 2019: Children and Mobile Phones: Adoption, Use, Impact, and Control.
  • In še Lelia Green, Donell Holloway, Kylie Stevenson, Tama Leaver, Leslie Haddon (ur.), 2021: The Routledge Companion to Digital Media and Children.
  • Na fotografiji manjka Sonia Livingstone in Julian Sefton-Green, 2016: The class: living and learning in the digital age, morda zato, ker je bralka ni mogla izpustiti iz rok.
Categories
novice

Smo že na terenu! Testno.

Opravili smo prvi skupinski intervju, ki je bil namenjen testiranju vprašalnika in hkrati testiranju spletne izvedbe intervjujev. Zahvaljujemo se štirim dijakinjam Gimnazije Velenje, ki so nam v vlogi intervjuvank pri tem zelo pomagale, in njihovim profesoricam, ki so jih spodbudile k sodelovanju!

Fant sedi pri računalniku in si podpira glavo
Pri intervjuvanju prek spleta je še posebej zahtevno ustvariti ustrezno komunikacijsko situacijo, v kateri se bodo mladi dobro počutili in zaupali sogovornikom. [Fotografija: Thomas Park, Unsplash]

Čeprav je spletna izvedba intervjujev lahko po eni strani logistično manj zahtevna, pa je na drugi strani zaradi računalniško posredovane komunikacijske situacije potrebno še več truda vložiti v ustvarjanje atmosfere, ki bo sodelujoče stimulirala k pogovoru.

V prihodnjih dneh zato načrtujemo še nekaj testnih intervjujev z dijaki in osnovnošolci. V njih bomo dodatno izpilili vprašanja in se naučili vzpostaviti situacijo, v kateri se bodo dekleta in fantje počutili kar se da enakovredni raziskovalkam_cem ter drug drugemu.

Categories
novice

Oblikovanje vprašalnika za intervjuje s šolarji

V januarju in februarju smo se večkrat sestali in oblikovali vprašalnik za skupinske intervjuje z osnovnošolci in srednješolci. Raziskovalna vprašanja smo operacionalizirali v daljši seznam vprašanj za intervjuvance, ki jih bomo v naslednjem koraku stestirali in nato ustrezno prilagodili ter vprašalnik po potrebi skrajšali.

Pilotne intervjuje načrtujemo z dvema skupinama osnovnošolcev in dvema skupinama srednješolcev. V kolikor nam bodo razmere dopuščale, bomo vprašalnik testirali v živo, v nasprotnem primeru pa se s šolarji srečamo prek spleta.

Categories
publikacije

Mladost na zaslonu (knjiga)

S knjigo Mladost na zaslonu: Konteksti in protislovja medijskih kultur mladih smo dobili delo, ki celovito preučuje mlade, njihove medijske oz. komunikacijske tehnologije in družbene ter kulturne spremembe. Tanja Oblak Črnič bralcu predstavi značilnosti odraščanja v sodobnem digitaliziranem vsakdanu, pri čemer se ne omejuje le na mobilne in digitalne platforme, ampak gradi lok med sodobnimi napravami in aplikacijami ter “starimi” zasloni, kot sta televizija in računalnik. Avtorica med drugim pokaže, da trenutna nesoglasja glede negativnih učinkov pametnih telefonov ali digitalnih medijev niso nič novega, ampak v marsičem nadaljevanje mnogo starejših pogledov …

Knjiga je na voljo v knjigarni FDV.