Ob zaključku zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom v okviru projekta Digitalna zrelost mladih smo zelo zadovoljni. Naključno izbrani mladi (16-24 let) so se na vabilo k sodelovanju v raziskavi odzvali bolje, kot smo načrtovali, tako da smo presegli zastavljeni vzorčni okvir. Vsem se še enkrat najlepše zahvaljujemo za čas in posredovane podatke!
V drugem delu zadnjega projektnega sestanka v letu 2024 smo pričeli z izdelavo podrobnejšega načrta za pregled dobrih praks s področja digitalnega opismenjevanja mladih in izdelavo tematsko usmerjenih neformalnih izobraževanj glede na izmerjene digitalne potrebe mladih.
Dejan Jontes in Katja Koren Ošljak sta v okviru programa Aktivno državljanstvo dijakom in dijakinjam Gimnazije Vič predstavila izsledke o medijskih repertoarjih, medijski pismenosti in digitalni zrelosti mladih v Sloveniji.
Rezultati spletnih anket in kvalitativnih šudij so vzbudili zanimanje in diskusijo z mladimi o prihodnosti globoko mediatizirane družbe. Upamo, da jo bomo kmalu imeli priložnost nadaljevati.
Del mladih z Antigve in Barbude, ki je preostalim udeležencem raziskovalne delavnice predstavil svoj seznam priporočil in prepovedi glede varstva zasebnosti. (Foto: Ministrstvo za izobraževanje Antigve in Barbude, Enota za radiodifuzijo).
Objavljena študija raziskuje dojemanje mladih v štirih zelo različnih si državah in kaže, da različno gledajo na zasebnost na spletu; imajo pa tudi raznolike, čeprav jasne in trdne predstave o tem, kako lahko pri uporabi spleta svojo zasebnost zaščitijo. Njihova zaskrbljenost glede zasebnosti in varstva le-te na spletu se namreč oblikuje v specifičnih družbeno-političnih kontekstih ter ozaveščenosti glede upodatkovanja.
Ker upodatkovanje vse bolj omejuje zasebnost otrok in mladih na spletu, je razumevanje, kaj mladi razumejo kot zasebnost in kakšne zaščite oz. pomoči si pri njenem ohranjanju želijo, pomembno. Predstavlja namreč ključno ozadje za oblikovanje učinkovitih političnih odzivov, ki uresničujejo pravice otrok in mladih v digitaliziranem vsakdanu.
V prvem letu projekta Digitalna zrelost mladih, ki ga izvajamo ekipa raziskovalk in raziskovalcev s Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani ter financirata ARIS in MDP, smo se najprej posvetili sistematičnemu pregledu instrumentov za merjenje digitalnih potreb mladih in nato izvedbi kvalitativnega raziskovalnega načrta raziskave. Ciljna skupina so bili mladi v starostni kategoriji od 16 do 24 let, podatke pa smo zajemali z metodo skupinskih intervjujev oz. strukturiranih fokusnih skupin.
Polstrukturirani vprašalnik, prirejen za fokusne skupine, je v štirih ločenih sklopih obravnaval naslednje teme: I) digitalne prakse in družbene potrebe; II) dozdajšnja izobraževanja o tehnologijah in potrebe po izobraževanju; III) digitalne potrebe skozi probleme mladih; IV) poznavanje digitalne medijske krajine.
Z omenjenimi inštrumenti je raziskovalna ekipa zbirala podatke o digitalnih izkušnjah in potrebah mladih, povezanih z različnimi vidiki vsakdana: od praks informiranja, političnega komuniciranja in pridobivanja informacij za njihove karierne poti do njihovih potreb na področjih zdravja, prostega časa, zabave in sprostitve, nakupovanja itn. V vprašalnik smo vključili tudi vprašanja o poznavanju digitalnega medijskega okolja in nekaterih tipičnih stereotipnih predstavah, ki običajno prevladujejo o mladih kot »digitalnih domorodcih«. Vprašalnik je vključeval tudi preverbo o dozdajšnjih izobraževalnih izkušnjah v zvezi z digitalnimi tehnologijami in trenutnimi potrebami mladih na tem področju. Izdelava kvalitativnega načrta je tako potekala od januarja do junija 2024, celotno terensko delo pa smo izvedli med aprilom in junijem 2024. Pripravo vprašalnika smo najprej testirali na testnem vzorcu, po opravljeni evalvaciji in prilagoditvi vprašalnika pa izvajali terensko delo.
Katja K. Ošljak je za učitelje_ice, ravnatelje_ice in šolske strokovne delavke_ce izvedla predavanje z naslovom Prispevek šol k premoščanju digitalnih neenakosti in uresničevanju digitalnih pravic mladih. Avtorica je s predavanjem osvetljevala nekatere spregledane vidike medijske edukacije, kot je vloga socialnih dejavnikov pri formiranju (digitalne) medijske pismenosti. Poleg tega je opozorila na potencial šol, ki lahko z namenom preseganja neenakost med mladimi, izraziteje nagovarjajo potrebe mladih v digitalni družbi. Predavanje je potekalo v okviru spletnega seminarja v organizaciji Safe.si z naslovom Je dostop do interneta res otrokova pravica?.
V prispevku so bili predstavljeni izbrani rezultati projektov Medijski repertoarji mladih in Digitalna zrelost mladih ter nekatere ugotovitve iz nastajajoče doktorske raziskave o rekonceptualizaciji medijske edukacije v kontekstu mediatiziranega otroštva. Eden od predstavljenih izsledkov je bil npr. ta, da finančni položaj družin in izobrazba staršev zaznamujeta opismenjevanje mladih na področju digitalnih tehnologij in medijev.
Pretežno protekcionistični model medijskega oz. digitalnega opismenjevanja, ki prevladuje ne samo v šolah ampak tudi sicer, ne zmore presegati tovrstnih neenakih izhodišč mladih v celoti. Utrjuje pa poenostavljeno in tudi napačno razumevanje digitalnih tehnologij in medijev kot krivcev za težave mladih, čeprav so te posledica drugih okoliščin odraščanja in so prekomerna raba ter druge problematične medijske prakse zgolj simptom teh težav.
Tanja Oblak Črnič in Katja Koren Ošljak sta obiskali Univerzo Sapienza v Rimu z namenom mapiranja načinov digitalne medijske edukacije v Italiji na univerzitetni ravni. V sklopu obiska sta izvedli ekspertna intervjuja s profesorico in predavateljico digitalnih medijskih študij Francesco Comunello in z doktorskim študentom komunikologije Paolom Brescio.
Raziskovalki sta si v okviru raziskovalnega obiska ogledali tudi Oddelek za komunikologijo Univerze Sapienza v Rimu.
Obisk z nameno pregleda dobrih praks pri projektu DZM
V okviru raziskovalnega projekta CRP Digitalna zrelost mladih smo septembra namreč pričeli z delom na delovnem paketu Pregled dobrih praks za krepitev digitalnih kompetenc v mednarodnem prostoru. Ta vključuje dva koraka, in sicer 1) identifikacijo dobrih praks in pa 2) pregled dobrih praks z udeleženci in izvajalci t. i. digitalnih izobraževanj v mednarodnem okolju.
V okviru raziskovalne skupine smo doslej identificirali izbrane primere dobrih praks in ena od teh vključuje Italijo, kjer imajo močno tradicijo raziskovanja in tudi prakticiranja digitalne medijske edukacije.
Plakat na Oddelku za komunikologijo, ki študente_ke vabi na pogovor o novinarstvu, umetni inteligenci in novih poslovnih modelih medijev.
Povezane platforme družbenih medijev kot novi generacijski (ne)redi: „Platformni repertoarji“ med slovensko mladino
Tanja Oblak Črnič je predstavljala študijo, osredotočeno na vprašanje povezanosti biografskih dogodkov v vsakdanu mladih z njihovo uporabo medijev. Mladi začnejo razvijati svoje medijske navade v zgodnjem mladostništvu, pri čemer pa njihovi medijski repertoarji kot individualno oblikovane medijske konstelacije niso stalne in nespremenljive tvorbe. Pri pripravi prispevka sta sodelovala tudi Dejan Jontes in Barbara Brečko.
Avtorica prispevka, ki je hkrati tudi moderirala sklop predstavitev študij generacij in družine v okviru konference, je med drugim osvetlila, kako nekateri mladi izražajo svoje medijske preference na načine, ki lahko potrjujejo procese družbenega urejanja prek izraženih medijskih izbir v kontekstu njihovega vsakdanjega življenja.
Mediji in tehnologije mladih v Sloveniji
Katja Koren Ošljak je ob izsledkih doktorske raziskave predstavila tudi izsledke raziskovalnih projektov Medijski repertoarji mladih in Digitalna zrelost mladih. Omenjenim študijam je skupno raziskovanje relacij med izbiro medijev, tehnološkimi preferencami, medijsko edukacijo in vsakdanjim življenjem mladih. V predstavitvi je medijske repertoarje privzela kot skupek praks, povezanih z mediji, na tem ozadju pa je predstavila odnose med medijskimi praksami v družinskem, šolskem in vrstniškem kontekstu. Ti namreč oblikujejo pogoje, v katerih se formira medijska pismenost mladih.
Jubilejna 10. edicija konference ECREA je v Ljubljano privabila okrog 1.700 raziskovalcev_k medijev in komuniciranja.
Pred uradno otvoritvijo letošnje konference ECREA je v Ljubljani potekala predkonferenca z naslovom Young people and news: Breaking boundaries across Europe, ki se je je udeležilo okrog 45 razpravljalcev_k v treh vzporednih sekcijah.
Konferenca je med drugim naslovila vprašanja umetne inteligence, dezinformacij, političnega komuniciranja in spremenjenih novičarskih praks med mladimi kot tudi metodološke inovacije za raziskovanje sodobnih načinov pridobivanja in generiranja novic.
V sodelovanju z mednarodno ekipo iz treh drugih univerz: Stine Bengtsson in Sofie Johansson iz Univerze Södertörn v Stockholmu, Lynn Clark iz Univerze v Denverju, Marie J. Brites in Terese Castro iz Univerze Lusófona v Portu ter ob pomoči študentke in študenta MKŠ – Nuše Detiček in Anžeta Behina – je dogodek soorganizirala članica katedre MKŠ Tanja Oblak Črnič.
V treh vzporednih sekcijah je v razpravah sodelovalo 45 raziskovalcev_k.
Na ozadju rezultatov kvalitativne raziskave ter ugotovitev drugih študij digitalne zrelosti smo v zaključni fazi oblikovanja spletnega vprašalnika za zajem kvantitativnih podatkov o digitalni zrelosti mladih (16-24 let).
Levi stolpec: Barbara N. Brečko, Jure Plaskan, Anamarija Šiša in desni stolpec: Katja K. Ošljak, Nuša Detiček in Tanja Oblak Črnič. Nika Šušterič, ki je tudi bila prisotna, je morala sestanek zapustiti nekoliko prej.
Vprašalnik bo vseboval več sklopov, med katerimi so: 1) poznavanje medijske krajine, 2) digitalne kompetence, 3) prostori (digitalnega) izobraževanja, 3) digitalna zrelost in prakse odklopa ter 5) socio-demografija s fokusom na identificiranje kulturnega kapitala sodelujočih.
Tanja Oblak Črnič, Katja Koren Ošljak in Dejan Jontes so pod drobnogled vzeli efemerne prakse nenehnega brskanja, preverjanja in objavljanja na spletu, za katere se zdi, da vse bolj nadomeščano tradicionalno medijsko potrošnjo v obliki branja, gledanja ali poslušanja.
Te medsebojno povezane prakse so nenehno prisotne zlasti med mladostniki, ki spretno preklapljajo med različnimi mediji, konteksti in situacijami. Medsebojna odvisnost takšnih medmedijskih ali čezmedijskih rab nakazuje, da se je v empiričnem raziskovanju smiselno osredotočati na več medijev hkrati; kar med drugim omogoča koncept medijskih repertoarjev. Namen te raziskave je bil preučiti novičarske repertoarje z vidika osnovno- in srednješolske mladine in raziskati, kako so motnje v vsakdanu v času pandemije covida-19 vplivale na konsumpcijo novic med mladim občinstvom.
V članku so predstavljeni rezultati raziskovalnega projekta MRM, v okviru katerega so bile izvedene fokusne skupine na vzorcu 67 mladostnikov, starih od 12 do 19 let. V njem je predstavljena tudi analiza nekoliko manjšega vzorca 59 skic medijskih omrežij. Avtorici in avtor so identificirali šest različnih repertoarjev novic, kar nakazuje na ambivalentnost mladostnikov glede njihovih medijskih preferenc.
