Mediji mladih
Na ozadju rezultatov kvalitativne raziskave ter ugotovitev drugih študij digitalne zrelosti smo v zaključni fazi oblikovanja spletnega vprašalnika za zajem kvantitativnih podatkov o digitalni zrelosti mladih (16-24 let).
Vprašalnik bo vseboval več sklopov, med katerimi so: 1) poznavanje medijske krajine, 2) digitalne kompetence, 3) prostori (digitalnega) izobraževanja, 3) digitalna zrelost in prakse odklopa ter 5) socio-demografija s fokusom na identificiranje kulturnega kapitala sodelujočih.
V okviru projekta MRM je nastala še ena študija, ki se osredinja na razumevanje novičarskih repertoarjev. Objavljena je bila kot izvirni znanstveni članek v reviji Media Studies / Medijske studije, letnik 15, številka 29.
Tanja Oblak Črnič, Katja Koren Ošljak in Dejan Jontes so pod drobnogled vzeli efemerne prakse nenehnega brskanja, preverjanja in objavljanja na spletu, za katere se zdi, da vse bolj nadomeščano tradicionalno medijsko potrošnjo v obliki branja, gledanja ali poslušanja.
Te medsebojno povezane prakse so nenehno prisotne zlasti med mladostniki, ki spretno preklapljajo med različnimi mediji, konteksti in situacijami. Medsebojna odvisnost takšnih medmedijskih ali čezmedijskih rab nakazuje, da se je v empiričnem raziskovanju smiselno osredotočati na več medijev hkrati; kar med drugim omogoča koncept medijskih repertoarjev. Namen te raziskave je bil preučiti novičarske repertoarje z vidika osnovno- in srednješolske mladine in raziskati, kako so motnje v vsakdanu v času pandemije covida-19 vplivale na konsumpcijo novic med mladim občinstvom.
V članku so predstavljeni rezultati raziskovalnega projekta MRM, v okviru katerega so bile izvedene fokusne skupine na vzorcu 67 mladostnikov, starih od 12 do 19 let. V njem je predstavljena tudi analiza nekoliko manjšega vzorca 59 skic medijskih omrežij. Avtorici in avtor so identificirali šest različnih repertoarjev novic, kar nakazuje na ambivalentnost mladostnikov glede njihovih medijskih preferenc.
V kvalitativni fazi smo spomladi 2024 opravili fokusne skupine oziroma poglobljene intervjuje s 44 mladimi oziroma mladimi odraslimi, tj. dijaki_njami, študenti_kami in zaposlenimi ter brezposelnimi osebami. Posnetke pogovorov smo med poletjem prepisali in analizirali. Prve ugotovitve bomo strnili v poročilu kvalitativne raziskave DZM, ki bo dostopno tudi na tem spletnem mestu.
Na ozadju rezultatov kvalitativne raziskave ter ugotovitev drugih študij digitalne zrelosti smo pričeli z oblikovanjem merskega inštrumenta za zajem kvantitativnih podatkov o digitalni zrelosti mladih (16-24 let) s pomočjo spletnega vprašalnika.
V povezavi z digitalno zrelostjo bomo skušali izmeriti poznavanje (digitalne) medijske krajine, digitalne kompetence, prakse digitalnega izobražavenja, digitalne potrebe – kot je potreba po digitalnem odklopu, itd.
Preden se podamo na poletne počitnice, ki prinašajo dobrodošlo zatišje in več priložnosti za kontemplacijo rezultatov raziskovalnega dela, smo na sestanku ekipe projekta Digitalna zrelost mladih (DZM) dorekli načrte za nadaljnje raziskovalne korake.
Ponovno se dobimo v jeseni, do takrat pa bomo opravili vsaj preliminarne analize poglobljenih intervjujev, ki smo jih opravili z mladimi (16-24 let) z dijaškim ali študentskim statusom, brezposelnimi in zaposlenimi. Kvalitativni fazi pa v jeseni sledi obsežna kvantitativna raziskava, s katero bomo digitalne potrebe merili na slovenski populaciji mladih te starosti.
Da politične stranke mladih ne nagovarjajo ustrezno, izhaja iz preliminarnih rezultatov raziskave spletne prisotnosti slovenskih političnih strank pred evropskimi volitvami 2024. Raziskavo smo izpeljali tudi v sodelovanju s študentkami in študenti FDV pri predmetu Politika in digitalna kultura, nekaj prvih izsledkov pa je po pogovoru s Tanjo Oblak Črnič in Katjo K. Ošljak povzela Lea Majcen v prispevku za STA.
Študentke in študentje, ki so sistematično pregledovali strankarske objave na spletnih mestih in družbenih omrežjih, so opazili izrazito personalizacijo kampanje, v kateri imajo kandidati in kandidatke na osebnih profilih lahko izrazito večji doseg kot profili strank. Raziskovali so tudi, kako se stranke poslužujejo populizmov, ki temeljijo bodisi na drugačenju manjšin in tujcev ter deljenju med “nami in drugimi” bodisi pa na poveličevanju strpnosti in vključujočega diskurza.
Poleg tega so si v refleksiji svojih analiz na zaključnem srečanju pri predmetu 29. maja bili enotni, da jih politične stranke v kampanji neustrezno nagovarjajo. Zaznali so namreč, da se stranke k mladim večinoma obračajo zgolj s pozivi, naj se udeležijo volitev. Kritični so bili do pokroviteljstva političnih strank, ki v volilni kampanji ne komunicirajo transparentno, njihove objave niso dovolj informative, predstavljena stališča pa premalo argumentirana. Med temami, ki so mladim zelo pomembne, pa jih stranke premalo kakovostno pokrivajo, so študentje in študentke izpostavili vojno v Ukrajini, genocid v Palestini, človekove pravice, migracije ter seveda klimatske spremembe.
Dejan Jontes je 22. maja sodeloval na strokovnem posvetu Centra za spodbujanje pismenosti, ki deluje v okviru Mariborske knjižnice. V prispevku z naslovom Medijska potrošnja mladih v okolju medijskega izobilja je predstavil rezultate projekta Medijski repertoarji mladih s poudarkom na spremenjenih praksa informiranja in branja. Predavanja se je v spletnem okolju Zoom udeležilo skoraj 100 poslušalk in poslušalcev.
Organizatorji strokovnega posveta so pri pripravi dogodka izhajali iz Deklaracije o pravici evropskih državljanov do pismenosti, ki v uvodu poudarja:
Pismenost je bistvena za človekov razvoj./…/ Ko govorimo o pismenosti, mislimo na zmožnost branja in pisanja na taki ravni, da posamezniki lahko učinkovito razumejo in uporabljajo pisno komunikacijo v vseh medijih (tiskanih in elektronskih), kar vključuje tudi digitalno pismenost.
Deklaracija o pravici evropskih državljanov do pismenosti
Sodelujoči so na posvetu spregovorili o različnem pojmovanju in definicijah bralne pismenosti ter diskutirali o sodobnih oblikah pismenosti. Razmišljali so tudi o generacijskih razlikah pri medijskih praksah ter različnimi oblikami neenakosti in povezavah med pismenostjo in družbeno razslojenostjo.
Regionalna konferenca Mednarodnega komunikološkega združenja (ICA) je 2024 potekala v Varšavi pod naslovom Human Tech Transitions: Crises in Mediatized Politics, Society & Economy.
Tanja Oblak Črnič in Dejan Jontes sta predstavljala izsledke študije, v kateri sta skupaj s Katjo K. Ošljak preučevala novičarske repertoarje mladostnikov z vidika motenj v času epidemije covida-19. Te so namreč vplivale tudi na potrošnjo novic med mladimi.
Predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave na vzorcu 67 mladostnikov, starih od 12 do 18 let, so nastali v okviru projekta MRM. Posebna pozornost je bila v prispevku namenjena analizi skic osebnih medijskih preferenc, s katero je bilo identificiranih šest različnih novičarskih repertoarjev. Ti nakazujejo na ambivalentnost mladostnikov glede medijskih preferenc, pri čemer pa mladi hkrati ustvarjajo svoje osebne zbirke novičarskih medijev.
Na daljšem sestanku, ki smo ga izvedli v kombinirani obliki, saj sta dve sodelavki bili prisotni prek spleta, smo potrdili vprašalnik za poglobljene pogovore z udeleženkami in udeleženci fokusnih skupin. V naslednjih korakih bomo uskladili in potrdili še vzorčni okvir, izpeljali pilotne fokusne skupine z namenom testiranja vprašalnika ter protokola.
Marca bomo pričeli z rekrutacijo, v drugi polovici meseca in v aprilu pa načrtujemo izvedbo vseh pogovorov.
Sodelovali smo v oddaji Digitalno varni, ki na 1. programu TV Slovenija odpira prostor za poglobljeno razpravo z mladimi o aktualnih vprašanjih sodobnega časa in prepletenosti njihovega vsakdanjega življenja z digitalnimi mediji. Oddajo sta vodila Tina Antončič in Dino Šubašić.
Katja K. Ošljak je skupaj z drugimi raziskovalci_kami in strokovnjaki_njami pogovarjala z mladimi o njihovih medijskih praksah. Predstavili pa smo jim tudi izsledke raziskave med dijaki in dijakinjami, ki smo jo opravili v okviru projekta Medijski repertoarji mladih ter ob tem napovedali še, kaj nameravamo raziskovati v okviru projekta Digitalna zrelost mladih.
Lansko leto je tudi s pomočjo podatkov, zbranih v okviru projekta Medijski repertoarji mladih, nastala razstava Kaj te briga?! Izpostavila je izzive in priložnosti odraščanja v vse bolj digitaliziranem vsakdanu. Pobudnici in eni od avtoric razstave Katji K. Ošljak je Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik za delo na področju ozaveščanja specifikah odraščanja v upodatkovani družbi podelila priznanje Ambasador zasebnosti.
Na dogodku, s katerim so organizatorji obeležili Evropski dan varstva osebnih podatkov, je potekala tudi okrogla miza, na kateri so poleg prejemnice piznanja sodelovali namestnica informacijske pooblaščenke RS Alenka Jerše, Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Tadej Hren z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnosti SI-CERT ter Klemen Kraigher Mišič iz podjetja GDPR plus. Pogovor je moderirala Jelena Burnik.
Vodja raziskovalne skupine:
Prof. dr. Tanja Oblak Črnič
[email protected]
Enota za medijske študije in digitalno kulturo
Center za proučevanje kulture in religije FDV
Kardeljeva ploščad 5
1000 Ljubljana
Aktualna projekta:
Digitalna zrelost mladih (V5-2329, B)
Medijski repertoarji mladih (J5-2564)
Financerja:
