Categories
Digitalna zrelost

Terensko raziskovalno delo na Univerzi Sapienza

Tanja Oblak Črnič in Katja Koren Ošljak sta obiskali Univerzo Sapienza v Rimu z namenom mapiranja načinov digitalne medijske edukacije v Italiji na univerzitetni ravni. V sklopu obiska sta izvedli ekspertna intervjuja s profesorico in predavateljico digitalnih medijskih študij Francesco Comunello in z doktorskim študentom komunikologije Paolom Brescio.

Obisk z nameno pregleda dobrih praks pri projektu DZM

V okviru raziskovalnega projekta CRP Digitalna zrelost mladih smo septembra namreč pričeli z delom na delovnem paketu Pregled dobrih praks za krepitev digitalnih kompetenc v mednarodnem prostoru. Ta vključuje dva koraka, in sicer 1) identifikacijo dobrih praks in pa 2) pregled dobrih praks z udeleženci in izvajalci t. i. digitalnih izobraževanj v mednarodnem okolju.

V okviru raziskovalne skupine smo doslej identificirali izbrane primere dobrih praks in ena od teh vključuje Italijo, kjer imajo močno tradicijo raziskovanja in tudi prakticiranja digitalne medijske edukacije.

Plakat na Oddelku za komunikologijo, ki študente_ke vabi na pogovor o novinarstvu, umetni inteligenci in novih poslovnih modelih medijev.

Categories
Digitalna zrelost Medijski repertoarji novice rezultati

Predstavitev raziskovalnih rezultatov evropski komunikološki skupnosti

Povezane platforme družbenih medijev kot novi generacijski (ne)redi: „Platformni repertoarji“ med slovensko mladino

Tanja Oblak Črnič je predstavljala študijo, osredotočeno na vprašanje povezanosti biografskih dogodkov v vsakdanu mladih z njihovo uporabo medijev. Mladi začnejo razvijati svoje medijske navade v zgodnjem mladostništvu, pri čemer pa njihovi medijski repertoarji kot individualno
oblikovane medijske konstelacije niso stalne in nespremenljive tvorbe. Pri pripravi prispevka sta sodelovala tudi Dejan Jontes in Barbara Brečko.

Avtorica prispevka, ki je hkrati tudi moderirala sklop predstavitev študij generacij in družine v okviru konference, je med drugim osvetlila, kako nekateri mladi izražajo svoje medijske preference na načine, ki lahko potrjujejo procese družbenega urejanja prek izraženih medijskih izbir v kontekstu njihovega vsakdanjega življenja.

Mediji in tehnologije mladih v Sloveniji

Katja Koren Ošljak je ob izsledkih doktorske raziskave predstavila tudi izsledke raziskovalnih projektov Medijski repertoarji mladih in Digitalna zrelost mladih. Omenjenim študijam je skupno raziskovanje relacij med izbiro medijev, tehnološkimi preferencami, medijsko edukacijo in vsakdanjim življenjem mladih. V predstavitvi je medijske repertoarje privzela kot skupek praks, povezanih z mediji, na tem ozadju pa je predstavila odnose med medijskimi praksami v družinskem, šolskem in vrstniškem kontekstu. Ti namreč oblikujejo pogoje, v katerih se formira medijska pismenost mladih.

Jubilejna 10. edicija konference ECREA je v Ljubljano privabila okrog 1.700 raziskovalcev_k medijev in komuniciranja.

Categories
Digitalna zrelost dogodki Medijski repertoarji

2. konferenca o mladih in novicah je potekala v Ljubljani

Pred uradno otvoritvijo letošnje konference ECREA je v Ljubljani potekala predkonferenca z naslovom Young people and news: Breaking boundaries across Europe, ki se je je udeležilo okrog 45 razpravljalcev_k v treh vzporednih sekcijah.

Konferenca je med drugim naslovila vprašanja umetne inteligence, dezinformacij, političnega komuniciranja in spremenjenih novičarskih praks med mladimi kot tudi metodološke inovacije za raziskovanje sodobnih načinov pridobivanja in generiranja novic.

V sodelovanju z mednarodno ekipo iz treh drugih univerz: Stine Bengtsson in Sofie Johansson iz Univerze Södertörn v Stockholmu, Lynn Clark iz Univerze v Denverju, Marie J. Brites in Terese Castro iz Univerze Lusófona v Portu ter ob pomoči študentke in študenta MKŠ – Nuše Detiček in Anžeta Behina – je dogodek soorganizirala članica katedre MKŠ Tanja Oblak Črnič.

V treh vzporednih sekcijah je v razpravah sodelovalo 45 raziskovalcev_k.
Categories
Digitalna zrelost

Zaključevanje anketnega vprašalnika

Na ozadju rezultatov kvalitativne raziskave ter ugotovitev drugih študij digitalne zrelosti smo v zaključni fazi oblikovanja spletnega vprašalnika za zajem kvantitativnih podatkov o digitalni zrelosti mladih (16-24 let).

Levi stolpec: Barbara N. Brečko, Jure Plaskan, Anamarija Šiša in desni stolpec: Katja K. Ošljak, Nuša Detiček in Tanja Oblak Črnič. Nika Šušterič, ki je tudi bila prisotna, je morala sestanek zapustiti nekoliko prej.

Vprašalnik bo vseboval več sklopov, med katerimi so: 1) poznavanje medijske krajine, 2) digitalne kompetence, 3) prostori (digitalnega) izobraževanja, 3) digitalna zrelost in prakse odklopa ter 5) socio-demografija s fokusom na identificiranje kulturnega kapitala sodelujočih.

Categories
Medijski repertoarji publikacije rezultati

Novičarski repertoarji mladih v destabiliziranem vsakdanu

V okviru projekta MRM je nastala še ena študija, ki se osredinja na razumevanje novičarskih repertoarjev. Objavljena je bila kot izvirni znanstveni članek v reviji Media Studies / Medijske studije, letnik 15, številka 29.

Tanja Oblak Črnič, Katja Koren Ošljak in Dejan Jontes so pod drobnogled vzeli efemerne prakse nenehnega brskanja, preverjanja in objavljanja na spletu, za katere se zdi, da vse bolj nadomeščano tradicionalno medijsko potrošnjo v obliki branja, gledanja ali poslušanja.

Te medsebojno povezane prakse so nenehno prisotne zlasti med mladostniki, ki spretno preklapljajo med različnimi mediji, konteksti in situacijami. Medsebojna odvisnost takšnih medmedijskih ali čezmedijskih rab nakazuje, da se je v empiričnem raziskovanju smiselno osredotočati na več medijev hkrati; kar med drugim omogoča koncept medijskih repertoarjev. Namen te raziskave je bil preučiti novičarske repertoarje z vidika osnovno- in srednješolske mladine in raziskati, kako so motnje v vsakdanu v času pandemije covida-19 vplivale na konsumpcijo novic med mladim občinstvom.

V članku so predstavljeni rezultati raziskovalnega projekta MRM, v okviru katerega so bile izvedene fokusne skupine na vzorcu 67 mladostnikov, starih od 12 do 19 let. V njem je predstavljena tudi analiza nekoliko manjšega vzorca 59 skic medijskih omrežij. Avtorici in avtor so identificirali šest različnih repertoarjev novic, kar nakazuje na ambivalentnost mladostnikov glede njihovih medijskih preferenc.

Categories
Digitalna zrelost

Snovanje anketnega vprašalnika

V kvalitativni fazi smo spomladi 2024 opravili fokusne skupine oziroma poglobljene intervjuje s 44 mladimi oziroma mladimi odraslimi, tj. dijaki_njami, študenti_kami in zaposlenimi ter brezposelnimi osebami. Posnetke pogovorov smo med poletjem prepisali in analizirali. Prve ugotovitve bomo strnili v poročilu kvalitativne raziskave DZM, ki bo dostopno tudi na tem spletnem mestu.

Vsebinski sestanek projektne ekipe DZM je bil namenjen urejanju poročila o kvalitativni fazi raziskave ter snovanju anketnega vprašalnika. Z leve: Tanja Oblač Črnič, Jure Plaskan, Nika Šušterič, Barbara N. Brečko, Anamarija Šiša in Nuša Detiček.

Na ozadju rezultatov kvalitativne raziskave ter ugotovitev drugih študij digitalne zrelosti smo pričeli z oblikovanjem merskega inštrumenta za zajem kvantitativnih podatkov o digitalni zrelosti mladih (16-24 let) s pomočjo spletnega vprašalnika.

V povezavi z digitalno zrelostjo bomo skušali izmeriti poznavanje (digitalne) medijske krajine, digitalne kompetence, prakse digitalnega izobražavenja, digitalne potrebe – kot je potreba po digitalnem odklopu, itd.

Categories
Digitalna zrelost novice

Zaključevanje kvalitativne faze raziskave digitalne zrelosti mladih

Preden se podamo na poletne počitnice, ki prinašajo dobrodošlo zatišje in več priložnosti za kontemplacijo rezultatov raziskovalnega dela, smo na sestanku ekipe projekta Digitalna zrelost mladih (DZM) dorekli načrte za nadaljnje raziskovalne korake.

Jure Plaskan, Tanja Oblak Črnič, Nika Šušterič, Mojca Žveglič Mihelič, Anamarija Šiša, Barbara N. Brečko in Katja K. Ošljak (ni na fotofrafiji).

Ponovno se dobimo v jeseni, do takrat pa bomo opravili vsaj preliminarne analize poglobljenih intervjujev, ki smo jih opravili z mladimi (16-24 let) z dijaškim ali študentskim statusom, brezposelnimi in zaposlenimi. Kvalitativni fazi pa v jeseni sledi obsežna kvantitativna raziskava, s katero bomo digitalne potrebe merili na slovenski populaciji mladih te starosti.

Categories
kliping novice

Politične stranke mlade nagovarjajo neustrezno

Da politične stranke mladih ne nagovarjajo ustrezno, izhaja iz preliminarnih rezultatov raziskave spletne prisotnosti slovenskih političnih strank pred evropskimi volitvami 2024. Raziskavo smo izpeljali tudi v sodelovanju s študentkami in študenti FDV pri predmetu Politika in digitalna kultura, nekaj prvih izsledkov pa je po pogovoru s Tanjo Oblak Črnič in Katjo K. Ošljak povzela Lea Majcen v prispevku za STA.

Študentke in študentje, ki so sistematično pregledovali strankarske objave na spletnih mestih in družbenih omrežjih, so opazili izrazito personalizacijo kampanje, v kateri imajo kandidati in kandidatke na osebnih profilih lahko izrazito večji doseg kot profili strank. Raziskovali so tudi, kako se stranke poslužujejo populizmov, ki temeljijo bodisi na drugačenju manjšin in tujcev ter deljenju med “nami in drugimi” bodisi pa na poveličevanju strpnosti in vključujočega diskurza.

Poleg tega so si v refleksiji svojih analiz na zaključnem srečanju pri predmetu 29. maja bili enotni, da jih politične stranke v kampanji neustrezno nagovarjajo. Zaznali so namreč, da se stranke k mladim večinoma obračajo zgolj s pozivi, naj se udeležijo volitev. Kritični so bili do pokroviteljstva političnih strank, ki v volilni kampanji ne komunicirajo transparentno, njihove objave niso dovolj informative, predstavljena stališča pa premalo argumentirana. Med temami, ki so mladim zelo pomembne, pa jih stranke premalo kakovostno pokrivajo, so študentje in študentke izpostavili vojno v Ukrajini, genocid v Palestini, človekove pravice, migracije ter seveda klimatske spremembe.

Categories
dogodki Medijski repertoarji novice

Pismenost na prepihu – spremenjene prakse informiranja in branja

Dejan Jontes je 22. maja sodeloval na strokovnem posvetu Centra za spodbujanje pismenosti, ki deluje v okviru Mariborske knjižnice. V prispevku z naslovom Medijska potrošnja mladih v okolju medijskega izobilja je predstavil rezultate projekta Medijski repertoarji mladih s poudarkom na spremenjenih praksa informiranja in branja. Predavanja se je v spletnem okolju Zoom udeležilo skoraj 100 poslušalk in poslušalcev.


Organizatorji strokovnega posveta so pri pripravi dogodka izhajali iz Deklaracije o pravici evropskih državljanov do pismenosti, ki v uvodu poudarja:

Pismenost je bistvena za človekov razvoj./…/ Ko govorimo o pismenosti, mislimo na zmožnost branja in pisanja na taki ravni, da posamezniki lahko učinkovito razumejo in uporabljajo pisno komunikacijo v vseh medijih (tiskanih in elektronskih), kar vključuje tudi digitalno pismenost.

Deklaracija o pravici evropskih državljanov do pismenosti

Sodelujoči so na posvetu spregovorili o različnem pojmovanju in definicijah bralne pismenosti ter diskutirali o sodobnih oblikah pismenosti. Razmišljali so tudi o generacijskih razlikah pri medijskih praksah ter različnimi oblikami neenakosti in povezavah med pismenostjo in družbeno razslojenostjo.

Categories
dogodki Medijski repertoarji rezultati

Mlada občinstva novic v času pandemične krize

Regionalna konferenca Mednarodnega komunikološkega združenja (ICA) je 2024 potekala v Varšavi pod naslovom Human Tech Transitions: Crises in Mediatized Politics, Society & Economy.

Tanja Oblak Črnič in Dejan Jontes sta predstavljala izsledke študije, v kateri sta skupaj s Katjo K. Ošljak preučevala novičarske repertoarje mladostnikov z vidika motenj v času epidemije covida-19. Te so namreč vplivale tudi na potrošnjo novic med mladimi.

Tanja Oblak Črnič in Dejan Jontes.

Predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave na vzorcu 67 mladostnikov, starih od 12 do 18 let, so nastali v okviru projekta MRM. Posebna pozornost je bila v prispevku namenjena analizi skic osebnih medijskih preferenc, s katero je bilo identificiranih šest različnih novičarskih repertoarjev. Ti nakazujejo na ambivalentnost mladostnikov glede medijskih preferenc, pri čemer pa mladi hkrati ustvarjajo svoje osebne zbirke novičarskih medijev.