Avtor: Katja K. Ošljak

Med 8. in 11. septembrom 2026 je na Masarykovi univerzi v Brnu na Češkem potekala 11. mednarodna znanstvena konferenca evropskega komunikološkega združenja ECREA z naslovom Paths, Connections and Futures, kjer smo predstavili najnovejše študije na podlagi rezultatov raziskovalnega projekta Digitalna zrelost mladih.

Tanja Oblak Črnič in Jure Plaskan sta predstavila delo Between autonomy and social needs of the young audience: A critical revision of digital maturity concept. V prispevku sta kritično ovrednotila koncept digitalne zrelosti, ki sta ga definirala kot večplasten pojav, v katerem se visoka avtonomija mladih pri uporabi digitalnih tehnologij prepleta z občutkom ujetosti v digitalnem okolju, kar razkriva temeljni paradoks njihovega digitalnega vsakdana. Pri pripravi prispevka sta sodelovali tudi Katja Koren Ošljak in Anamarija Šiša.

Nuša Detiček je predstavila prispevek From digital savvy to democratic responsibility: How young citizens engage with AI, v katerem v soavtorstvu s Tanjo Oblak Črnič, preučujeta kako mladi kritično in odgovorno pristopajo k umetni inteligenci. Ugotovitve kažejo, da se je začetna previdnost, zadržanost in eksperimentalnost v odnosu mladih do umetne inteligence postopoma preoblikovala v bolj premišljeno in ciljno usmerjeno uporabo. Mladi, ki jih lahko opredelimo kot »nastajajoče državljane« (Oblak, 2023), torej dejavno razmišljajo o etičnih in družbenih implikacijah umetne inteligence.

Anamarija Šiša je predstavila prispevek Tensions between digital imperatives and digital needs among young people, ki je nastal v soavtorstvu s Katjo Koren Ošljak. V njem sta analizirali tri ključne napetosti v vsakdanjem digitalnem življenju mladih. Napetost med zahtevo po stalni informiranosti in informacijsko preobremenjenostjo, med pričakovanji glede digitalnih kompetenc in omejeno institucionalno podporo ter med pričakovanji stalne povezanosti in potrebo po digitalnem odklopu.

Katja Koren Ošljak je v prispevku z naslovom Digital wellbeing of young people within the imperatives of late modern societies (Digitalna dobrobit mladih med imperativi poznomodernih digitaliziranih družb) predstavila ugotovitve kvalitativne študije o tenzijah v kontekstu digitaliziranega vsakdana, s katerimi se soočajo mladi (16–24 let). Študija, ki je nastala v soavtorstvu z Anamarijo Šiša, raziskuje, kako se mladi soočajo z imperativi današnjih digitaliziranih družb. Predstavljena empirična analiza razkrije tri osrednja področja, na katerih se mladi znajdejo v primežu teh imperativov: 1. informiranje, 2. izobraževanje in delo ter 3. upravljanje socialno-emocionalnih odnosov. Kot odziv na te zahteve se med mladimi porajajo specifične, digitalne potrebe, med katerimi izstopajo 1. odklapljanje od digitalnega, 2. prizadevanja za digitalno in medijsko pismenost ter 3. socialna vključenost oziroma iskanje občutka pripadnosti.

Na okrogli mizi so sodelovali tudi profesorica z Medicinske fakultete UL dr. Alja Videtič Paska, docent s Fakultete za računalništvo in informatiko UL dr. Octavian Mihai Machidon in z Oddelka za klinično psihologijo in psihoterapijo Univerze Babes-Bolyai v Romuniji docent dr. Răzvan – Marius Predatu. Pogovor je moderiral profesor dr. Igor Švab.

Na januarskem sestanku smo pozornost namenili odprtim nalogam in poročilom. Zaključevanje projekta namreč zahteva tudi transparentno poročanje financerjem glede vseh naših aktivnosti.

Ena izmed prijetnejših – čeprav zelo zahtevnih nalog, ki nas še čaka, je zaključevanje znanstvene monografije o digitalni zrelosti mladih in mladih odraslih v Sloveniji. Monografija, ki bo obsegala pet poglavij na približno 150 straneh, bo izšla v sozaložništvu FDV in PEF UL. Ko bo na voljo za branje, vas o tem nemudoma obvestimo!

Oddelek za medijske in komunikacijske študije na Univerzi Södertörn v Stockholmu na Švedskem že vrsto let dvakrat letno organizira t. i. raziskovalne dneve. Sodelavci_ke, gostujoči_e raziskovalci_ke, doktorski_e študentje_ke in post–doktorski_e raziskovalci_ke kolegialno prediskutirajo nastajajoče znanstvene publikacije, preden jih posredujejo v postopke objav. Te publikacije so lahko osnutki oziroma idejne zasnove člankov, poglavij za knjige ali učbenike, raziskovalne prijave projektov ali druga podobna besedila.

Raziskovalni seminar je praviloma celodnevni dogodek, ki poteka v angleščini in se odvija zunaj fakultete, organiziran pa je podobno kot manjša enodnevna konferenca ali simpozij. Vsakemu prispevku sta dodeljena dva respondenta, ki ustno komentirata prebrano besedilo. Recenzentski diskusiji, ki traja do 40 min, se lahko s svojimi uvidi priključijo vsi prisotni. Gre za primer dobre prakse in kolegialne pomoči med sodelavci_kami, ki si lahko – ne glede na ožjo ekspertizo, medsebojno pomagajo pri izboljšavi še nedodelanih tekstov.

Takšnega seminarja se je v torek, 4. novembra, udeležila tudi Tanja Oblak Črnič, ki je na povabilo organizatoric Sofie Johansson in Stine Bengsston, predstavila osnutek poglavja za prihajajočo uredniško zasnovano znanstveno monografijo, ki nastaja kot rezultat raziskovalnega dela v okviru projekta Digitalna zrelost mladih. S pomočjo temeljitih in konstruktivnih odzivov Staffana Ericsona in Ekaterine Kalinine je prejela vrsto pripomb in predlogov, kako poglavje še dodelati in ga približati ne le akademski, ampak tudi širši strokovni javnosti.