Mediji mladihKako na teren in koliko nas bo pri vsem skupaj omejevala epidemija, je bilo vprašanje, ki smo si ga na februarskih sestankih redno zastavljali.
Poleg tega smo se ukvarjali vzorčnimi okvirji za slovensko osnovnošolsko in srednješolsko populacijo. Želimo si dobrega odziva vseh treh starostnih kohort, zaradi česar se tudi oblikovanju vprašalnika temeljito in skrbno posvečamo.
Na prvem sestanku projektne skupine v novem letu smo pričeli z drugo fazo naše temeljne raziskave, v kateri beležimo in analiziramo medijske repertoarje slovenske mladine.
Na podlagi analiziranih intervjujev z mladimi, skic njihovih medijskih omrežij in drugih podatkov, pridobljenih v kvalitativni fazi, smo se lotili priprave anketnega vprašalnika in se na sestanku projektne ekipe dogovorili glede osnovnih parametrov:
Naš sodelavec Dejan Jontes je 27. novembra izvedel vabljeno predavanje o novih konceptualizacijah proučevanja globoke medijatizacije na doktorski konferenci Univerze Sever na Hrvaškem. To je bila prva uradna predstavitev naše raziskave in rezultatov v mednarodnem prostoru.
Predavanja z naslovom Studying deep mediatization: media repertoires and communicative figurations ter vsebinsko bogate razprave, ki je sledila, se je v živo in prek spleta udeležilo prek 50 doktorskih študentk in študentov.
V okviru bilateralnega projekta Perspektive aktivnega državljanstva in digitalne pismenosti med mladimi: primerjava med Črno Goro in Slovenijo, ki raziskovalno dopolnjuje cilje projekta Medijski repertoarji mladih, smo obiskali OŠ Sutjeska v črnogorskem glavnem mestu.
Ravnatelj šole Predrag Jovović, učiteljica Milena Milačić in podravnateljica Rada Mujović so podrobno predstavili programe digitalnega opismenjevanja njihovih učencev_k in učiteljev_ic.
Eden izmed naših raziskovalnih ciljev je razumevanje pomena ter vloge digitalnih medijev v vsakdanjem življenju otrok in mladine. Ob tem preizprašujemo obstoječe izobraževalne prakse o potencialih digitalnih medijev in značaj medijske oz. digitalne pismenosti med mladimi. Izobraževalni kontekst med državama v odnosu do digitalne pismenosti je namreč zelo različen – če za Slovenijo velja, da vpeljuje modele poučevanja o digitalnih tehnologijah in državljanstva prvenstveno v osnovne šole, a na izbirni ravni, se trendi v Črni Gori v marsičem razlikujejo. Kmalu zapišemo kaj več tudi o tem.
P. S.: Če vas zanima vsebina debele knjige na fotografiji, jo najdete na spletnem mestu ossutjeska.edu.me. Gre za ročno pisan letopis, ki obsega šolska leta 1976/77-2012/13.
Projektno delo se že usmerja v pripravo raziskovalnega načrta za kvalitativni del raziskave, kjer nameravamo zajeti učence tretje triade v osnovnih šolah in dijake srednjih poklicnih šol ter gimnazij. V ta namen smo prediskutirali konceptualna izhodišča za pripravo posameznih sklopov vprašanj za izvedbo skupinskih intervjujev z mladostniki.
Zaradi epidemičnih razmer bomo terensko delo v tej fazi omejili na osrednjeslovensko regijo. Prav tako bomo nekatere projektne vsebine in aktivnosti prilagodili trenutnim okoliščinam, kot jih določajo ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije. Šole so namreč že od oktobra zaprte, druženja so omejena na ožje družinske člane oz. gospodinjstva, prehajanje meja med regijami je razen ob določenih izjemah prepovedano, šolanje na vseh ravneh pa še vedno poteka izključno na daljavo.
Življenje več tisoč mladostnikov je že od jeseni v marsičem predrugačeno in povsem odvisno od premičnih in tudi manj premičnih medijskih zaslonov. Le kaj nam bodo zaupali v intervjujih?
Tretje srečanje raziskovalne skupine smo izvedli na daljavo. Raziskovalke smo predstavile rezultate pregleda sekundarnih študij na temo medijskih repertoarjev in vrstniških ter edukacijskih okolij mladih.
Predstavili smo tudi celostno grafično podobo projekta, ki jo je ustvaril Rok Mar, in podobo projektnega spletnega mesta medijimladih.si.
Pregled 18 kvalitativnih študij, ki proučujejo medijske repertoarje, je namenjen delno konceptualni, predvsem pa metodološki orientaciji raziskovalne skupine. Dokument nam bo služil kot izhodišče pri oblikovanju raziskovalnega načrta za kvalitativno fazo raziskave, ki jo bomo izvedli v letu 2021. Hkrati pa omogoča tudi seznanjenost s posameznimi vsebinskimi vprašanji in pripadajočimi konceptualnim izhodišči, ki so del projektnega načrta.
Selekcija in pregled študij kažeta, da je fenomen medijskih repertoarjev pogosta tema znotraj evropskega prostora, redkeje je tematiziran v ameriškem kontekstu, prisoten pa je tudi drugje (npr. v Argentini), medtem ko kvalitativno izvedene raziskave medijskih repertoarjev v slovenskem prostoru še nimamo.
Na drugem projektnem srečanju smo oblikovali časovni okvir dela po posameznih fazah. V 1. letu bo fokus na kvalitativnem delu s ciljem, da imamo do junija 2021 transkripte izvedenih intervjujev z osnovnošolci in dijaki.
S tem namenom bomo do januarja 2021 pripravili koncepte in okviren raziskovalni načrt za terensko delo po sklopih (selekcija šol oziroma populacije), januarja in februarja 2021 pa oblikovali konkretna vprašanja za intervjuje in predlog medijskih dnevnikov. Po načrtu se bomo marca 2021 odpravili na teren.
Kvantitativna faza raziskovanja je predvidena za leto 2022, zaradi česar bomo pri oblikovanju anketnega vprašalnika lahko črpali iz rezultatov kvalitativne študije.
Za lažjo medsebojno koordinacijo dela smo imenovali vodje štirih tematskih sklopov, ki bodo usklajevali delo znotraj posameznih raziskovalnih skupin: I. družina, dr. Dejan Jontes in dr. Tanja Oblak Črnič; II. šola in vrstniki, Nika Šušterič in dr. Veronika Tašner; III. kultura, dr. Maruša Pušnik in dr. Dejan Jontes; IV. politika, dr. Tanja Oblak Črnič in dr. Meta Novak.
Poleg tega smo na drugem srečanju dogovorili tudi izhodišča za oblikovanje celostne podobe in spletne predstavitve raziskovalnega projekta Medijski repertoarji mladih.
Na uvodnem spoznavnem srečanju vseh član/ic na projektu, pri katerem sodelujeta FDV in PeF, smo predstavili repozitorij za literaturo in doslej zbrana empirična gradiva, dogovorili smo spletni nastop in komuniciranje projekta ter se lotili določanja ključnih mejnikov raziskave.
Osrednji namen sestanka je bil predebatirati tudi nekatere predloge recenzentov, predvsem pa izhodiščni ambiciozni načrt prilagoditi skrčeni finančni konstrukciji, ki je za polovico manjša od prijavljene.
Sestanek je potekal kombinirano v živo in prek spleta.
Vodja raziskovalne skupine:
Prof. dr. Tanja Oblak Črnič
[email protected]
Enota za medijske študije in digitalno kulturo
Center za proučevanje kulture in religije FDV
Kardeljeva ploščad 5
1000 Ljubljana
Aktualna projekta:
Digitalna zrelost mladih (V5-2329, B)
Medijski repertoarji mladih (J5-2564)
Financerja:
