Categories
dogodki novice

Mednarodni september: Barcelona, Porto in Tartu

Radijske in avdio prakse mladih v digitaliziranem vsakdanu

V Barceloni je med 6. in 8. septembrom 2023 potekala 7. konferenca tematske sekcije ECREA Radio and Sound, tokrat na temo Radijski in zvočni ekosistemi v dobi platform. Tanja Oblak Črnič in Tina Lengar Verovnik sta na njej predstavili radijske in avdio prakse slovenskih mladih v digitaliziranem vsakdanu. Empirično sta izhajali iz rezultatov kvalitativnega dela projekta MRM (fokusne skupine, medijske skice), ki so v veliki meri prekrivni z dognanji nedavnih študij iz primerljivih okolij.

Za prisotnost radia v vsakdanu mladih je najbolj zaslužna družina oziroma domače okolje z medijsko dinamiko različnih generacij, daleč najpogosteje pa radio poslušajo v avtu, ki deluje kot podaljšek zasebne sfere doma. Radio je poleg tega zvočno ozadje za vsakodnevno družinsko življenje in dejavnosti, v katere so povezani s starši in starimi starši; pogosto tudi spremlja oziroma okvirja njihove dnevne rutine. Individualno ga mladi poslušajo zelo redko; če že, pa ga zaradi glasbe. Ta jih od avdia pričakovano spremlja največji del časa, kot zelo pomembni sta se pokazali stopnja nadzora nad tem, kar poslušajo, in raznolikost glasbe, ki jo danes omogočajo predvsem pretočne storitve. Po podkastih mladi posegajo redko (nekoliko pogosteje v srednješolski populaciji), zlasti ker njihova raba pomeni proaktivnost, pozornost in zbranost; poleg zvočnih omenjajo tudi video podkaste.

Novičarski repertoarji mladih v polimedijskem okolju

Tanja Oblak Črnič in Dejan Jontes pa sta prav tako septembra v Portu na Portugalskem na konferenci sekcije ECREA za študije občinstva in recepcijske študije Disrupted or disruptive audiences? From reception to participation in a post-truth era predstavila referat z naslovom News repertoires of adolescents in polymedia environment.

V prispevku, ki je nastal v okviru projekta Medijski repertoarji mladih, avtorji (soavtorica je tudi Katja K. Ošljak) raziskujejo spremenjene medijske, predvsem pa novičarske navade mladih v zadnji fazi in obdobju po pandemiji ter omejitvah, ki jih je ta prinesla za osnovnošolce in dijake.

Medijska pismenost in medijski repertoarji mladih

Medijska pismenost je rezultat zapletenega in večdimenzionalnega procesa formalne in neformalne medijske edukacije, ki vključuje nenehno oblikovanje različnih kompetenc v številnih družbenih kontekstih, kot so družina, mreže vrstnikov in šole. Pretežno na teh treh področjih, ki so vsa tudi mediatizirana, sodobni otroci formirajo svoje medijske repertoarje, prakse in odnose.

V predavanju na Univerzi v Tartu je Katja K. Ošljak 14. septembra estonskim raziskovalcem, predavateljem in doktorskim študentom predstavila izbrane rezultate kvalitativnih in kvantitativnih študij iz projekta MRM, ki so osvetlile različne vidike medijske edukacije. Ena od ugotovitev denimo kaže, da družine in vrstniki zagotavljajo najpomembnejša konteksta za pridobivanje digitalne medijske pismenosti, pri čemer se zdi, da so vrstniška omrežja še posebej pomemben dejavnik za širjenje in nadgradnje medijskih praks mladih.

Categories
dogodki novice rezultati

Ospoljenost medijskih in digitalnih spretnosti staršev

Konferenca ECER, ki je znanstveno srečanje evropskega združenja raziskovalcev edukacije EERA, je 2023 potekala v škotskem Glasgowu. Na njen smo predstavile študijo z angleškim naslovom “Gendered Digital and Media Skills of Parents from the Perspective of Children and Young People”.

Veronika Tašner, Nika Šušterič in Katja K. Ošljak smo preučevale poglede otrok na medijsko pismenost in digitalne kompetence staršev ter kako so te ospoljene. V svoji raziskavi, ki je del temeljnega projekta ARRS Medijski projekti mladih, smo privzele model medijskega opismenjevanja po Ranieri in Fabbru, ki vključuje 1. materialni in kognitivni dostop do medijev, 2. poznavanje mehanizmov in procesov medijskega ekosistema, 3. zmožnosti za produkcijo in ustvarjanje z ali preko medijev ter 4. okolje, ki podpira oblikovanje medijske pismenosti. V referatu smo se osredotočale predvsem na četrto raven okoljskih dejavnikov formiranja medijske pismenosti. Za našo raziskavo so ključni: vrstniki, šole in družina. Še posebej slednja predstavlja primarno polje socializacije, kar vključuje tudi oblikovanje medijskih repertoarjev in medijskih praks.

Veronika Tašner in Katja K. Ošljak: Ospoljenost digitalnih in medijskih spretnosti staršev s perpektive otrok in mladih.

Poleg medijske pismenosti smo pozornost namenili tudi vprašanjem spola, saj se spol prepleta skozi vse družbene domene, v katerih sodobni mladi odraščajo.

Ženske in dekleta, na primer, še vedno zaostajajo pri možnostih za učinkovito uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), kljub enakosti spolov ter kljub občutnemu povečanju dostopa do novih tehnologij.

Po predstavitvi se je razvila diskusija, v kateri je sodelovala tudi vodja projekta MRM Tanja Oblak Črnič.

Categories
dogodki

Plenarno predavanje za ravnatelje srednjih šol

Na 25. posvetu Društva ravnatelj smo v sodelovanju s Slavkom Gabrom s Pedagoške fakultete UL izvedli plenarno predavanje o izzivih, ki družbo in šole čakajo v prihodnosti.

Tanja Oblak Črnič, Dejan Jontes in Katja K. Ošljak smo ob tem predstavili ključne ugotovitve projekta MRM, ki lahko prispevajo k bolj kritičnim premislekom o prihodnosti izobraževanja in vloge šole v medijsko ter tehnološko nasičeni družbi.

Rezultati spletne ankete (2022) in predhodne kvalitativne šudije (2021) projekta so vzbudili zanimanje in diskusijo z ravnatelji in ravnateljicami srednjih šol. Upamo, da jo bomo kmalu imeli priložnost nadaljevati.

Predstavljeni rezultati so na voljo tudi v pisni obliki v poročilu kvantitativne študije, izsledki na podlagi kvalitativnih intervjujev pa v 100. številki revije Družboslovne razprave.

Categories
dogodki publikacije rezultati

Strokovni posvet o medijski kulturi in digitalni pismenosti

Na strokovnem posvetu Medijska kultura in digitalna pismenost smo sodelujoče seznanili z dosedanjimi ugotovitvami raziskave Medijski repertoarji mladih: Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana (MRM), nato pa smo zanje izvedli tri tematske delavnice o digitalni pismenosti, branju v dobi družbenih medijev in praksah mladih na družbenih omrežjih. Program smo vodili sodelavke in sodelavci projekta MRM, ki prihajamo s Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.

Napovednik in program posveta.

Udeležencem in udeleženkam smo predstavili veliko podatkov, oni pa nam mnoge poglede iz prakse.

Celostno raziskovanje medijev v vsakdanu mladih

Mediji so vedno pomemben dejavnik v življenju mladih, a od pojava mobilnih naprav in družbenih omrežij so se njihove interakcije s tehnologijo radikalno spremenile. Raziskovalci in raziskovalke imajo dokaj natančne ocene, kolikšen del dneva mladi posvečajo (mobilnim) tehnologijam in na katerih družbenih omrežjih preživljajo največ časa, a to še ni dovolj za razumevanje njihovih medijskih praks.

Zato je pomembno celostno raziskati aktualne izkušnje mladih z mediji in digitalnimi tehnologijami, ki jih uporabljajo doma in v šoli, pri pouku in v prostem času. Vsaj deloma k temu prispevajo izsledki naše raziskave.

Predstavitev poročila kvantitativne raziskave o rabah tehnologij in medijskih preferencah mladih

Sodelavci projekta smo na posvetu strokovni javnosti predstavili poročilo prve obsežnejše kvantitativne raziskave o rabah tehnologij in medijskih preferencah osnovnošolcev od 7. do 9. razreda in dijakov srednjih šol od 1. do 4. razreda.

Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, ki je vključila skupaj več kot 3.000 šolajočih se mladih. Poročilo prikazuje rezultate o dostopu in rabi tehnologij med mladimi, prevladujočih medijskih praksah in izbiri vsebin, pravilih uporabe tehnologij doma in v šolah ter digitalni pismenosti, s poudarkom na morebitnih razlikah po spolu in/ali tipu šolanja.

Spletna raziskava, ki je bila izvedena med marcem in junijem 2022, predstavlja le del ugotovitev našega raziskovalnega projekta iz druge (kvantitativne) raziskovalne faze projekta Medijski repertoarji mladih. Ta je pred tem v letu 2021 vsakdanje življenje mladostnikov in vlogo sodobnih tehnologij v njihovem življenju raziskoval s pomočjo poglobljenih kvalitativnih intervjujev oziroma fokusnih skupin ter mapiranja medijskih omrežij skozi perspektivo medijskih študij.

Categories
dogodki rezultati

Razstava študentov MKŠ: Medijski in tehnološki vsakdan

Od 2. februarja je v Računalniškem muzeju v Ljubljani na ogled razstava, v kateri so podiplomski študenti in študentke Medijskih in komunikacijskih študij FDV predstavili izsledke svojih raziskovalnih projektov pri predmetu Etnografija digitalnih medijev.

Razstavo, ki so jo naslovili Medijski in tehnološki vsakdan – etnografska študija na terenu, si lahko ogledate ob četrtkih in petkih med 16. in 20. uro ter ob sobotah med 10. in 16. uro na Celovški cesti 111 v Ljubljani.

Preberite več o študentskih etnografskih raziskavah in razstavi.

Categories
dogodki novice rezultati

Medijski in tehnološki vsakdan, vabilo študentov MKŠ

Vabimo vas na otvoritev razstave Medijski in tehnološki vsakdan – etnografska študija na terenu, ki bo 2. februarja ob 18. uri v Računalniškem muzeju.

Študentje in študentke pri izbirnem predmetu Etnografija digitalnih medijev na magistrskem programu Medijske in komunikacijske študije FDV UL so izvedli več etnografskih študij. Izbrane izsledke so s podporo strokovnega vodstva Gaje Zornada in drugih sodelavcev ter sodelavk Računalniškega muzeja pretvorili v razstavne eksponate, ki bodo na ogled od 2. februarja na Celovški cesti 111 v Ljubljani.

Lepo vabljeni!

Categories
dogodki novice

Medijska kultura in digitalna pismenost, strokovni posvet

Mediji so vedno pomemben dejavnik v življenju mladih, a od pojava mobilnih naprav in družbenih omrežij so se njihove interakcije s tehnologijo radikalno spremenile. Raziskovalci in raziskovalke imamo dokaj natančne ocene, kolikšen del dneva mladi posvečajo (mobilnim) tehnologijam in na katerih družbenih omrežjih preživljajo največ časa, a to še ne pomeni, da tudi razumemo njihove medijske prakse.

Zato je toliko pomembneje razumeti aktualne izkušnje mladih z mediji in digitalnimi tehnologijami, saj jih uporabljajo doma in v šoli, pri pouku in v prostem času. Vsaj deloma lahko k temu prispevamo z izsledki vseslovenske raziskave, ki jo izvajamo na Fakulteti za družbene vede in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru projekta Medijski repertoarji mladih: Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in v kateri je sodelovalo več kot 3.000 učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol.  Del ključnih ugotovitev bomo strokovni javnosti predstavili na posebnem strokovnem posvetu, ki je namenjen zaposlenim na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji.

Vabilo na strokovni posvet

Učitelje, profesorice in vse duge strokovnjake, ki sodelujete s šolajočo se mladino, vljudno vabimo na posvet z naslovom Medijska kultura in digitalna pismenost,ki bo potekal v ponedeljek, 27. marca 2023 na Fakulteti za družbene vede. Na posvetu vas bomo najprej seznanili z dosedanjimi ugotovitvami raziskave, nato pa boste lahko sodelovali na izbrani tematski delavnici.

Okvirni program strokovnega posveta

10:00-10:05 Pozdravni nagovor

10:05-10:45 Medijske prakse in rabe tehnologij med osnovnošolci in dijaki, ključne ugotovitve raziskave

10:45-11:00 Vprašanja in razprava

11:00-11:15 Odmor

11:15-12:00 Delavnica 1: Digitalna pismenost: primerjave med mladimi, starši in učitelji
(Veronika Tašner, Nika Šušterič in Katja K. Ošljak)

11:15-12:00 Delavnica 2: Branje v kontekstu platformne družbenosti
(Dejan Jontes, Maruša Pušnik in Breda Luthar)

11:15-12:00 Delavnica 3: Priljubljenost družbenih omrežij in njihove rabe
(Tanja Oblak Črnič in Barbara N. Brečko)

12.00-12.15 Odmor

12:15-13:15 Povzetki delavnic in zaključna razprava

13:15-14:00 Pogostitev

Udeležba na posvetu je brezplačna. Za lažjo organizacijo pa vas prosimo, da svojo udeležbo najavite prek obrazca.

Rok za prijavo na posvet je 15. marec 2023.

Sodelujoči na posvetu boste prejeli uradno potrdilo o udeležbi na celodnevnem strokovnem izobraževanju.

Categories
dogodki

Študentski simpozij o etnografiji digitalnih medijev

Študentje in študentke pri izbirnem predmetu Etnografija digitalnih medijev na magistrskem programu Medijske in komunikacijske študije na FDV so organizirali zaključni simpozij.

V obliki dveh okroglih miz so predstavili izsledke raziskovalnih nalog, ki so nastale ob strokovni podpori Tanje Oblak Črnič, Katje K. Ošljak in sodelavke Gaje Zornada iz Računalniškega muzeja Sloveniji. Študentske raziskave so tudi del projekta Medijski in tehnološki vsakdan: etnografska študija na terenu.

Program simpozija s sodelujočimi študenti in študentkami.

Tehno + kultura = odnosi

Ena od klasičnih dilem v zgodovini digitalnih tehnologij in še posebej mobilnih komunikacijskih tehnologij zadeva vprašanje, kako vse bolj intenzivno posredovano komuniciranje spreminja medosebne odnose na različnih ravneh – od odnosov s partnerji in družinskimi člani, med prijatelji in znanci, kolegi in sodelavci, do odnosov med sosedi, sodelavci, bežnimi znanci.

Na okrogli mizi z naslovom Tehno + kultura = odnosi je tematizirala sobivanje tehnologije, kulture in odnose različnih družbenih skupin.

Gen breZveze

Že nekaj let se mlade in mlajše predstavnike sodobnih generacij, ki naj bi odraščali izključno na digitalen in ne več analogen medijski način, pogosto opisuje kot z zasloni obsedeno generacijo, ki ne zna ničesar drugega kot konstantno »buliti« v zaslon.

Na drugi okrogli mizi z naslovom Gen breZveze so študentke in študentje med drugim tematizirali tudi stereotipe o mladih in digitalnih medijih in iskali odgovore na vprašanja, kaj mladi z mediji počnejo, zakaj se odpravljajo na družbena omrežja in ali je vse to res breZveze?

Študentska razstava: Medijski in tehnološki vsakdan

Raziskovalni rezultati in uvidi v medijske prakse mladih ter njihove odnose do oziroma v kontekstu digitalnih tehnologij bodo na razstavi Medijski in tehnološki vsakdan – rtnografska študija na terenu od 2. februarja na ogled v Računalniškem muzeju.

Categories
dogodki novice

Nekaj … je v deželi Danski

Članice projektne skupine Tanja Oblak Črnič, Veronika Tašner, Nika Šušterič in Katja K. Ošljak so na konferenci ECREA v danskem Aarhusu.

Sodelovale smo z dvema prispevkoma. V prvem, pri pripravi katerega je sodeloval tudi Dejan Jontes, smo preučevali medsebojne povezave med medijskimi izbirami mladih, tehnološkimi preferencami in vsakdanjim življenjem mladih. Pri prepoznavanju intersekcionalnosti medijskih praks se opiramo na koncept medijskih repertoarjev, ki ga empirično naslavljamo s skicami medijskih preferenc mladih.

Drugi prispevek pa je nastal kot odziv na podatke, pridobljene v intervjujih z mladimi, ki so različno opisovali medijsko pismenost mater in očetov. Medtem ko očetje v pričevanjih otrok običajno veljajo za bolj tehnično podkovane, pa mladi matere dojemajo kot manj zainteresirane in manj vešče uporabe medijev, razen družbenih medijev.

Aarhus pa ni le univerzitetno mesto ampak med mnogimi zanimivostmi ponuja tudi krasne morske razglede.
Categories
dogodki novice rezultati

Formiranje medijske pismenosti mladih

V sodobnem, z digitalnimi mediji in tehnologijo prepletenem svetu, vse več pozornosti namenjamo medijski oziroma digitalni in sorodnih oblikah pismenosti. K temu nas spodbujajo tudi cilji EU, postavljeni pred dobrim desetletjem, ki si prizadevajo za vzpostavljanje EU kot vodilne sile v informacijskem svetu. Pomemben korak k temu EU vidi v spodbujanju in razvijanju medijske pismenosti, vključno z oblikovanjem ustreznega modela ter poznavanje njene strateške vrednosti v razvoju informacijskih družb. Kljub temu pa je eden od osrednjih problemov preučevanja medijske pismenosti njena definicija, ki pomembno vpliva tudi na artikulacijo raziskovalnih problemov, vprašanj in projektov.

V prispevku na 7. znanstveni konferenci Pedagoškega inštituta smo predstavili nekaj temeljnih opredelitev medijske in sorodnih pismenosti ter njihove omejitve. Poleg tega smo po vzoru M. Ranieri in F. Fabbra (2019) opozorili na štiridimenzionalno opredelitev formiranja medijske pismenosti kot 1) materialnega in kognitivnega dostopa, 2) prepoznavanja mehanizmov delovanja medijske krajine, 3) produkcijsko-ustvarjalnih kompetenc in 4) okolja, ki (ne) spodbuja medijskega opismenjevanja.

Šolsko okolje smo v povezavi s spodbujanjem medijskih praks označili kot pusto, posebej v primerjavi z vrstniškim in družinskim kontekstom. Medijska pismenost je v njem prisotna predvsem v vidikih, ki jih opredeljujemo kot tehnicistične in pretežno obsegajo navodila za rokovanja predvsem z računalnikom in računalniškimi programi. Pri tem obstoječe spodbude nakazujejo, da so tudi te vsebine vključene na osnovni ravni, kot je denimo uporaba dominantnih urejevalnikov besedil ali predvajanje videoposnetkov. Poleg tega je redno prisotna skrb za varnost na internetu, o kateri se praviloma izobražujejo na delavnicah, ki jih za šole izvajajo druge organizacije.