Categories
rezultati

Mapiranje medijskih omrežij

Mapiranje medijskih omrežij je metoda, s katero dopolnjujemo podatke, zbrane v skupinskih intervjujih. Inspiracija zanjo izvira iz študij nekaterih nemških avtorjev (glej npr. Hasebrink in Domeyer, 2012), v katerih preizprašujejo metodološke pristope za raziskovanje medijskih repertoarjev in konfiguracij v globoko mediatiziranem (Hepp, 2019) vsakdanu.

Omenjena Hasebrink in Domeyer (2012) sta sodelujočim v svoji študiji razdelila kartice, na katere so zapisovali medije, ki so jih omenjali v intervjuju, te pa so intervjuvanci_ke v končni fazi kategorizirali in razporedili po pomembnosti. Avtorjema je pristop omogočil raziskovanje sodobnega medijskega okolja iz perspektive, ki se ne osredotoča na noben specifičen medij, ampak skuša zajeti medijske repertoarje v celoti.

Zaradi spletne izvedbe intervjujev in za potrebe raziskave Medijski repertoarji mladih metodo razvili nekoliko drugače.

Vsak intervjuvanec_ka je na koncu intervjuja na sredino papirja zapisal_a svoj psevdonim, s katerim je tudi sicer nastopal_a v intervjuju, in nato oblikoval_a miselni vzorec s petimi kategorijami medijev, in sicer tistimi:

  1. ki so zanj_o najpomembnejši,
  2. s katerimi se informira,
  3. s pomočjo katerih ohranja stike z drugimi,
  4. s katerimi se sprosti in
  5. s katerimi se dokazuje in izpopolnjuje.
Categories
novice rezultati

67 sodelujočih v 27 intervjujih

Od marca do junija smo prek spleta izvedli 27 intervjujev, v katerih so večinoma sodelovali po dva ali trije sogovorniki_ce. Trikrat so v skupinskem intervjuju sodelovali štirje hkrati, v štirih primerih pa je v intervjuju sodeloval le en mladostnik ali mladostnica.

37 deklet (55 %) in 30 fantov (45 %) prihaja iz 15 šol, in sicer osnovnih in srednjih, med katerimi so gimnazije in različni tehnični ter poklicni programi.

Intervjuvani učenke, učenci, dijaki in dijakinje obiskujejo šole v osmih različnih krajih: v Borovnici, Brežicah, Dragomlju, Kranju, Ljubljani, Novem mestu, Šentjurju in Velenju.

Kraje in šole smo izbirali na podlagi vzorčnega načrta, ki nam je narekoval vključitev osnovnih šol iz urbanih in primestnih okolij ter manjših krajev. Pri srednjih šolah pa je bil dodatni kriterij še raznolikost šolskih programov. Ker so se vse kontaktirane gimnazije pozitivno odzvale pozivu za rekrutacijo, so v vzorcu zastopani dijaki in dijakinje kar petih gimnazij: 2 ljubljanski ter po ena iz Brežic, Novega mesta in Velenja.

Categories
novice rezultati

Doslej izvedenih 25 intervjujev

V kvalitativnem delu raziskave je v 25 polstrukturitranih skupinskih intervjujih, ki so večinoma potekali z dvema ali tremi mladimi hkrati, doslej sodelovalo 32 deklet in 30 fantov oz. skupaj 62 osnovno- in srednješolcev_k. Zaradi epidemioloških omejitev intervjuje izvajamo izključno prek spleta.

* Numerus se bo še povečal, saj imamo v času pisanja tega prispevka v načrtu še tri do štiri dodatne intervjuje.

Pri načrtovanju vzorca za kvalitativni del raziskave medijskih repertoarjev mladih smo upoštevali več kriterijev.

Pri osnovnih šolah smo si prizadevali doseči urbane in primestne šole ter šole v manjših krajih; ob tem pa vključiti tudi šole z značilno visoko kompleksnostjo. Na ta način si obetamo vpogled v kar se da raznolike prakse osnovnošolcev_k pri rabi medijev in tehnologij.

Podobno smo ravnali pri rekrutaciji na srednjih šolah, s tem da smo z vključitvijo dodatnega kriterija poskrbeli za to, da bodo v vzorcu dijaki_nje iz različnih srednješolskih programov kot so gimnazije in srednje poklicne oz. tehnične šole.

V intervjujih je doslej sodelovalo 27 osnovnošolcev_k in 35 dijakov_inj (n = 62*).
Categories
novice

Spletni radio za mladostnike

Spletni kanal Radio Z od junija 2020 na enem mestu ponuja vsebine za malčke, otroke in mladostnike. Kot v sporočilu za javnost navaja RTV Slovenija so kanal pripravili v sodelovanju z zdravstveno stroko, da bi hospitaliziranim mladim, ki so v času epidemije še dodatno prikrajšani, olajšali bolnišnične dneve in dodatno izolacijo od njihovih družin in vrstnikov.

Radijska ponudba za najmlajše je gotovo dobrodošla. Ustvarjalci z njo nagovarjajo različne skupine poslušalcev: od hospitaliziranih malčkov, otrok in mladostnikov, otrok, ki ostajajo doma, srednješolcev ter tudi staršev hospitaliziranih otrok. Pester program sestavljajo npr. pravljice in glasba za najmlajše, uspavanke, glasba iz filmov za otroke, različne izobraževalne oddaje, muzikali in zdravstvene vsebine.

Zanimivo bi bilo vedeti, kako mlade poslušalke in poslušalci sprejemajo te vsebine oz. v kolikšni meri jih poslušajo. Namreč, v prvih intervjujih z mladimi v okviru raziskave Medijski repertoarji mladih zaznavamo, da osnovnošolska in srednješolska mladina radio posluša bolj izjemoma, običajno v avtomobilu, ko ga med vožnjo prižgejo starši. Se pa med doslej rekrutiranimi dekleti in fanti najde tudi kdo, ki redno posluša podkaste in glasbo prek spleta.

Za te doslej zbrane podatke moramo opozoriti, da niso reprezentativni, saj jih zbiramo skozi kvalitativne intervjuje, v katerih želimo predvsem spoznati čim več različnih medijskih repertoarjev oz. rab medijev v vsakdanjem življenju mladih; razširjenost praks medijske konsumpcije na populaciji slovenske mladine pa bomo merili z anketnim vprašalnikom, ki sledi v drugi, kvantitativni fazi naše študije leta 2022. Takrat vsekakor poročamo tudi o tem, koliko in katere radijske vsebine posluša slovenska mladina.

Categories
novice

Prvi intervju že prepisan

Po uspešnih testnih intervjujih in prvem prejetem transkriptu je zbiranje podatkov v polnem teku. Intervjuvamo starejše osnovnošolke in osnovnošolce ter dijake in dijakinje iz različnih krajev. V ta namen kontaktiramo veliko šol in z zadovoljstvom ugotavljamo, da se te večinoma pozitivno odzivajo na naše prošnje za sodelovanje v raziskavi in pomoč pri rekrutaciji mladih.

Z zadovoljstvom smo pregledali prvi transkript in se dogovorili, katere šole bomo še kontaktirali.

Dela je torej ogromno, zato se je naša raziskovalna skupina začasno razširila; sodelujemo s študentkami komunikologije, ki prepisujejo intervjuje. S prvimi pregledanim prepisom smo zadovoljni in z veseljem pričakujemo naslednje.

Categories
kliping publikacije

Mladi in digitalne tehnologije – odnos ni črno-bel

Novinarka Urška Henigman je za poslušalke in poslušalce Prvega programa Radia Slovenija pripravila predstavitev znanstvene monografije Mladost na zaslonu, ki jo je napisala Tanja Oblak Črnič. Prisluhete ji lahko v Sobotnem branju.

Avtorica knjige je sodelovala tudi v pogovoru o tem, kako digitalizacija spreminja doživljanje mladosti, v katerem je predstavila nekaj aktualnih podrobnosti iz naše raziskave Medijski repertoarji mladih. Posnetku lahko prisluhnete na Radiu Ars v epizodi oddaje Glasovi svetov z naslovom Mladi in digitalne tehnologije – odnos ni črno-bel.

Naslovnica knjige Mladost na zaslonu
Naslovnica znanstvene monografije Mladost na zaslovu.

Categories
novice

Digitalne pravice otrok

Marca je Odbor za otrokove pravice Združenih narodov (CRC) objavil splošni komentar o pravicah otrok v digitaliziranem vsakdanu. Pozdravljamo dejstvo, da so v oblikovanje načel bili vključeni tudi mladi, ki so sporočili, da od držav, korporacij, nevladnih organizacij in drugih akterjev pričakujejo dostop do digitalnih medijev oz. storitev, ki bodo vse otroke in mlade po svetu opolnomočili ter podpirali pri uresničevanju njihovih državljanskih, političnih, kulturnih, ekonomskih ter socialnih pravic.

Otroci in mladi so spregovorili o svojih pričakovanjih in pravicah v digitaliziranem vsakdanu.

Zahteve in mnenja otrok in mladih v zvezi z digitalnimi pravicami so bili oblikovani skozi 69 delavnic, ki so potekale v različnih državah in jezikih po vsem svetu. Podrobnosti o metodi in izsledkih navaja poročilo Naše pravice v digitalnem svetu (v angleškem jeziku).

Categories
novice

Rekrutacija prek šol

S kvalitativno študijo želimo doseči osnovno- in srednješolsko populacijo, da bi bolje spoznali medijsko potrošnjo mladih ter vlogo (digitalnih) medijev in tehnologije v njihovem vsakdanu. Zato smo začeli s kontaktiranjem izbranih osnovnih in srednjih šol v različnih krajih, ki jih prosimo za pomoč pri rekrutaciji njihovih šolark in šolarjev.

Tako kot razskovalni intervjuji, tudi naši sestanki še zmerom potekajo prek spleta.

Na podlagi izvedenih testnih intervjujev in fokusnih skupin prek spleta, v katerih so se manjše skupine izkazale kot ustreznejše, bomo izvajali intervjuje z dvema (diade) in s tremi udeleženci ali udeleženkami.

Categories
novice

Nove knjige v hiši

Razveselile so nas nove knjige, ki smo jih vzeli v roke z velikim zanimanjem. Nekaj je klasik, brez katerih si raziskovalke in raziskovalci odnosov med mladimi in mediji preprosto ne moremo predstavljati, ena pa je čisto nova, letošnja, in prav tako veliko obeta.

  • Na vrhu je Jens Qvortrup (ur.), 2005: Studies in Modern Childhood: Society, Agency, Culture.
  • Sledi mu druga izdaja Stuart Hall in Tony Jefferson (ur.), 2012: Resistance through rituals: Youth subcultures in post-war Britain.
  • Pod njo je David Buckingham in Rebekah Willett (ur.), 2006: Digital Generations: Children, Young People, and the New Media.
  • Za tem Ian Hutchby in Jo Moran-Ellis (ur.), 2001: Children, technology and culture: the impacts of technologies in children’s everyday lives.
  • Nato še Barrie Gunter, 2019: Children and Mobile Phones: Adoption, Use, Impact, and Control.
  • In še Lelia Green, Donell Holloway, Kylie Stevenson, Tama Leaver, Leslie Haddon (ur.), 2021: The Routledge Companion to Digital Media and Children.
  • Na fotografiji manjka Sonia Livingstone in Julian Sefton-Green, 2016: The class: living and learning in the digital age, morda zato, ker je bralka ni mogla izpustiti iz rok.
Categories
novice

Smo že na terenu! Testno.

Opravili smo prvi skupinski intervju, ki je bil namenjen testiranju vprašalnika in hkrati testiranju spletne izvedbe intervjujev. Zahvaljujemo se štirim dijakinjam Gimnazije Velenje, ki so nam v vlogi intervjuvank pri tem zelo pomagale, in njihovim profesoricam, ki so jih spodbudile k sodelovanju!

Fant sedi pri računalniku in si podpira glavo
Pri intervjuvanju prek spleta je še posebej zahtevno ustvariti ustrezno komunikacijsko situacijo, v kateri se bodo mladi dobro počutili in zaupali sogovornikom. [Fotografija: Thomas Park, Unsplash]

Čeprav je spletna izvedba intervjujev lahko po eni strani logistično manj zahtevna, pa je na drugi strani zaradi računalniško posredovane komunikacijske situacije potrebno še več truda vložiti v ustvarjanje atmosfere, ki bo sodelujoče stimulirala k pogovoru.

V prihodnjih dneh zato načrtujemo še nekaj testnih intervjujev z dijaki in osnovnošolci. V njih bomo dodatno izpilili vprašanja in se naučili vzpostaviti situacijo, v kateri se bodo dekleta in fantje počutili kar se da enakovredni raziskovalkam_cem ter drug drugemu.