Kvalitativna raziskava, ki smo jo opravili leta 2021, in nato še obsežna anketa, izvedena v letu 2022, pritrjujeta raziskovalnim izhodiščem, da je treba obravnavati uporabo medijev in tehnologij kot del vsakdanjih praks mladostnic in mladostnikov znotraj zanje ključnih formativnih okolij družine, šole in vrstniških skupin. Osredotočanje na zgolj izbrane medije, kot so denimo družbena omrežja, ali pa ozka obravnava učinkov tehnologij oziroma medijev spregledata cel diapazon zelo informativnih podatkov o odraščanju v digitaliziranem vsakdanu.
Tanja Oblak Črnič in Katja K. Ošljak sta govorili z Bojano Humar za Finance in opozorili, da je kar 85 % učencev_k 7. 8. in 9. razredov OŠ ter dijakov_inj SŠ, da šole od digitalnih pripomočkov najpogosteje uporabljajo videe, in sicer kot pomoč oziroma podporo pri razlagi učne snovi.
“Obenem pa je pametni telefon poln ambivalenc; je prostor svobode in tveganj, sprostitve in skrbi, sredstvo kaznovanja in nagrajevanja. In je orodje discipliniranja otrok. Vse to nakazuje, da razmerja moči in režimi odločanja ostajajo podobni, a preneseni na druge objekte. Detekcija teh nians pa zahteva, da pozornost bolj namenimo okoliščinam in odnosom, kjer se tehnologije uporabljajo, in manj samim tehnologijam. Zato v raziskavi odpiramo na videz banalna vprašanja – kdaj, kje in katere tehnologije so mladim dostopne, kako avtonomni so pri njihovi rabi in v katerih kontekstih. O tem pa ne sprašujemo staršev ali učiteljev, temveč besedo dajemo izključno mladim med 12. in 19. letom, ravno zato, da odpremo prostor njim in se izognemo enostranskemu govoru o »emancipaciji otrok« ali »demokratizaciji« družinskih odnosov,” je za Delo povedala Tanja Oblak Črnič.
V intervjuju z Ano Schnabl je Tanja Oblak Črnič povzela, da mladih v raziskavi ne dojemamo le kot posnemovalcev tega, kar algoritmi in omrežja ponujajo, temveč kot uporabnike, ki kreirajo in inovirajo.
“Javno prisoten diskurz, da je z mladimi zaradi telefonov in družbenih omrežij vse narobe, res ni redek, hkrati pa ni zanemarljiv, saj kaže na druge družbene tenzije. Te doživljam kot odraz tega, da so tehnologije »prisotno odsotne« v družbi, saj je dileme, ki jih odpirajo, težje razložiti, kot pa je usmeriti prst vanje. Redukcija razprav na naprave in omrežja namreč ne bo odgnala niti pomanjkljivih percepcij o mladostnikih, še manj pa rešila probleme, s katerimi se srečujejo,” je pogovor nato povzel Dnevnik.
Intervju je nato dobil še svoj odmev v rubriki Nepreslišano v Dnevniku.
Na 25. posvetu Društva ravnatelj smo v sodelovanju s Slavkom Gabrom s Pedagoške fakultete UL izvedli plenarno predavanje o izzivih, ki družbo in šole čakajo v prihodnosti.
Tanja Oblak ČrničDejan Jontes
Tanja Oblak Črnič, Dejan Jontes in Katja K. Ošljak smo ob tem predstavili ključne ugotovitve projekta MRM, ki lahko prispevajo k bolj kritičnim premislekom o prihodnosti izobraževanja in vloge šole v medijsko ter tehnološko nasičeni družbi.
Tanja Oblak Črnič
Rezultati spletne ankete (2022) in predhodne kvalitativne šudije (2021) projekta so vzbudili zanimanje in diskusijo z ravnatelji in ravnateljicami srednjih šol. Upamo, da jo bomo kmalu imeli priložnost nadaljevati.
Slavko Gaber (levo) in predsednica društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar (desno).
V prvem delu poročila Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih, ki je nastalo v okviru ARRS projekta Medijski repertoarji mladih (J5-2564), smo izbrali kvantitativne rezultate raziskave o medijskih preferencah mladih, pri čemer smo se poglobili tudi v regulacije mladostniških praks v družinah in šolah ter (samo)ocene nekaterih digitalnih kompetenc mladih napram drugim.
Spodaj smo izbrali nekaj ugotovitev, vas pa vabimo k branju celotnega poročila, ki izpostavlja še več zanimivih rezultatov.
Najbolj priljubljena omrežja in aplikacije
Anketiranci so s seznama različnih družbenih omrežij in aplikacij lahko izbrali svoja tri najljubša in tako dijaki kot osnovnošolci so praviloma izbirali podobno (glej str. 30 v poročilu). Med najbolj pogostimi izbirami tako najdemo Snapchat, TikTok, YouTube, Instagram, ki jih je med najbolj priljubljene uvrstila polovica ali še več osnovnošolcev in dijakov. Pogosta izbira je bil tudi Discord (izbralo ga je 23 % dijakov in 30 % osnovnošolcev), pa denimo še Pinterest (nekoliko bolj popularen pri srednješolcih s 13 % vseh anketirancev), medtem ko je Facebook dobil le nekaj odstotkov glasov (izbralo ga je 6 % dijakov in 4 % osnovnošolcev).
Ko primerjamo izbire dijakov z izbirami osnovnošolcev, je najbolj opazna razlika pri družbenem omrežju Instagram, ki je daleč najbolj popularen med srednješolci (73 % vseh anketiranih), medtem ko ga je med najbolj priljubljena omrežja uvrstila polovica osnovnošolcev (49 %). Najbolj priljubljena omrežja med osnovnošolci pa so očitno Snapchat (72 %), nato sledita TikTok in Youtube.
Pogostost uporabe naprav
Pametni telefon je za osnovnošolce_ke najbolj priljubljena naprava, ki jo tudi najpogosteje uporabljajo (glej str. 17): 96 % jih namreč jasno odgovarja, da ga uporabijo vsaj enkrat dnevno, takoj za telefonom pa televizijo (62 %) in računalnik (55 %).
Med dijaki in dijakinjami je uporaba pametnega telefona še bolj razširjena oziroma ga dnevno uporabljajo praktično vsi (98 %), računalnik občutno manj (59 %), televizijo pa dnevno spremlja samo še tretjina dijakov (glej str. 18).
Regulacija medijev in tehnologij v družinah osnovnošolcev in osnovnošolk
Zdi se, da starši dekleta in fante različno obravnavajo, vsaj taka je percepcija samih otrok. Starši so do deklet bolj zaščitniški, saj pri večini (41 %) preverjajo njihovo početje na napravah (v primerjavi s 37 % fantov) in jim pogosteje tudi sledijo na omrežjih (glej str. 25). Bistveno več deklet (84 %) pa starši opozarjajo na nevarnosti naprav, čeprav to doživljajo tudi fantje, a v manjšem obsegu (69 % fantov). Zanimiva je razlika pri discipliniranju otrok z odvzemom telefona: to namreč pogosteje doleti fante zaradi slabih ocen (58 % fantov in 47 % deklet) ter zaradi kršitve družinskih pravil, kjer pa ni bistvenih razlik med spoloma.
Regulacija medijev in tehnologij v srednjih šolah
Poleg družinske smo v raziskavi opazovali tudi regulacijo digitalnih medijev in thnologij v srednjih šolah, kjer so rezultati glede na spol prav tako pomenljivi: srednješolke so pogosteje (75 %) kot njihovi sošolci (69 %) opozorjene na nevarnosti naprav, medtem ko dijaki prejemajo spodbude za rabo medijev in tehnologij pogosteje (44 %) kakor dijakinje (34 %). Podobno so se razporejali že odgovori osnovnošolk in osnovnošolcev, kar kaže, da so tehnološke prakse v šolah neenako ospoljenje – dekleta so obkrožena z diskurzi o varnih oz. nevarnih rabah, fantje pa so bolj spodbujeni k rabi in posredno mogoče poznavanju tehnologij. Vsaj tak vtis vzbujajo odgovori v obeh vzorcih in veljalo bi podrobneje analizirati, kje oz. na katerih šolah se to pretežno dogaja. Pri tem ne smemo zanemariti, da imamo v vzorcu tudi dijake poklicnih šol, ki so običajno vnaprej močno spolno diferencirane tudi po profilizaciji znanj in poklicev, za katere izobražujejo (glej str. 47).
Preberite celotno poročilo
Medijski repertoarji mladih je prva obsežnejša domača raziskava o rabah tehnologij in medijskih preferencah, ki je vključila skupaj več kot 3.000 šolajočih se mladih iz 7.-9. razredov osnovnih šol in 1.-4. letnikov srednjih šol.
Poročilo, ki prikazuje rezultate o dostopu in rabi tehnologij med mladimi, prevladujočih medijskih praksah in izbiri vsebin, pravilih uporabe tehnologij doma in v šolah ter digitalni pismenosti, je dostopno na spletu.
Prva domača obsežnejša raziskava o rabah tehnologij in medijskih preferencah osnovnošolcev od 7. do 9. razreda in dijakov srednjih šol od 1. do 4. letnika
Spletna raziskava, ki je bila izvedena med marcem in junijem 2022, predstavlja le del ugotovitev našega raziskovalnega projekta iz druge (kvantitativne) raziskovalne faze projekta Medijski repertoarji mladih. Ta je pred tem v letu 2021 vsakdanje življenje mladostnikov in vlogo sodobnih tehnologij v njihovem življenju raziskoval s pomočjo poglobljenih kvalitativnih intervjujev oziroma fokusnih skupin ter mapiranja medijskih omrežij skozi perspektivo medijskih študij.
Na strokovnem posvetu Medijska kultura in digitalna pismenost smo sodelujoče seznanili z dosedanjimi ugotovitvami raziskave Medijski repertoarji mladih: Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana (MRM), nato pa smo zanje izvedli tri tematske delavnice o digitalni pismenosti, branju v dobi družbenih medijev in praksah mladih na družbenih omrežjih. Program smo vodili sodelavke in sodelavci projekta MRM, ki prihajamo s Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
Udeležencem in udeleženkam smo predstavili veliko podatkov, oni pa nam mnoge poglede iz prakse.
Celostno raziskovanje medijev v vsakdanu mladih
Mediji so vedno pomemben dejavnik v življenju mladih, a od pojava mobilnih naprav in družbenih omrežij so se njihove interakcije s tehnologijo radikalno spremenile. Raziskovalci in raziskovalke imajo dokaj natančne ocene, kolikšen del dneva mladi posvečajo (mobilnim) tehnologijam in na katerih družbenih omrežjih preživljajo največ časa, a to še ni dovolj za razumevanje njihovih medijskih praks.
Zato je pomembno celostno raziskati aktualne izkušnje mladih z mediji in digitalnimi tehnologijami, ki jih uporabljajo doma in v šoli, pri pouku in v prostem času. Vsaj deloma k temu prispevajo izsledki naše raziskave.
Predstavitev poročila kvantitativne raziskave o rabah tehnologij in medijskih preferencah mladih
Sodelavci projekta smo na posvetu strokovni javnosti predstavili poročilo prve obsežnejše kvantitativne raziskave o rabah tehnologij in medijskih preferencah osnovnošolcev od 7. do 9. razreda in dijakov srednjih šol od 1. do 4. razreda.
Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, ki je vključila skupaj več kot 3.000 šolajočih se mladih. Poročilo prikazuje rezultate o dostopu in rabi tehnologij med mladimi, prevladujočih medijskih praksah in izbiri vsebin, pravilih uporabe tehnologij doma in v šolah ter digitalni pismenosti, s poudarkom na morebitnih razlikah po spolu in/ali tipu šolanja.
Spletna raziskava, ki je bila izvedena med marcem in junijem 2022, predstavlja le del ugotovitev našega raziskovalnega projekta iz druge (kvantitativne) raziskovalne faze projekta Medijski repertoarji mladih. Ta je pred tem v letu 2021 vsakdanje življenje mladostnikov in vlogo sodobnih tehnologij v njihovem življenju raziskoval s pomočjo poglobljenih kvalitativnih intervjujev oziroma fokusnih skupin ter mapiranja medijskih omrežij skozi perspektivo medijskih študij.
Od 2. februarja je v Računalniškem muzeju v Ljubljani na ogled razstava, v kateri so podiplomski študenti in študentke Medijskih in komunikacijskih študij FDV predstavili izsledke svojih raziskovalnih projektov pri predmetu Etnografija digitalnih medijev.
Razstavo, ki so jo naslovili Medijski in tehnološki vsakdan – etnografska študija na terenu, si lahko ogledate ob četrtkih in petkih med 16. in 20. uro ter ob sobotah med 10. in 16. uro na Celovški cesti 111 v Ljubljani.
Razstava Medijski in tehnološki vsakdan je na ogledu v 1. nadstropju Računalniškega muzejaEksponati študentov in študentk MKŠ se prepletajo z razstavo Escape, potovanje v osrčje digitalnih kulturKarl Cogard, direktor Francoskega inštituta v Sloveniji, je predstavil razstavo Escape, potovanje v osrčje digitalnih kultur, ki sobiva z razstavo študentov in študentk MKŠ v 1. nadstopju Računalniškega muzejaHelena Fajfar in Ema Petan: Prakse hranjenja spominov in spominjanja na internetuPozdravni nagovor direktorice Računalniškega muzeja Gaje Zornada, ki je kot mentorica sodelovala pri pripravi študentske razstaveEva Lah, Simon Poles in Lara Mlakar: Deljenje glasbe na InstagramuGal Kranjčič, Nika Toporiš in Mitja Bergoč: Heavy tiktokerji v iskanju wow momentaAmanda Buinjak, Ališa Kasjak Gutman in Nika Vajnhandl: Digitalne medijske prakse starostnicKlara Gazvoda, Špela Pečlin in Tara Podsenšek: Tehnokulture domaGregor Grajžl, Maša Voler, Bernarda Rusjan in Peter Vranešič: Skupnost igralcev The Sims na YouTubuTanja Oblak Črnič (spredaj v sredini) je nosilka predmeta Etnografija digitalnih medijev, v okviru katerega so nastale raziskovalne naloge in razstava študentov ter študentk magistrskega programa Medijske in komunikacijske študije na FDV
Vabimo vas na otvoritev razstave Medijski in tehnološki vsakdan – etnografska študija na terenu, ki bo 2. februarja ob 18. uri v Računalniškem muzeju.
Študentje in študentke pri izbirnem predmetu Etnografija digitalnih medijev na magistrskem programu Medijske in komunikacijske študije FDV UL so izvedli več etnografskih študij. Izbrane izsledke so s podporo strokovnega vodstva Gaje Zornada in drugih sodelavcev ter sodelavk Računalniškega muzeja pretvorili v razstavne eksponate, ki bodo na ogled od 2. februarja na Celovški cesti 111 v Ljubljani.
Mediji so vedno pomemben dejavnik v življenju mladih, a od pojava mobilnih naprav in družbenih omrežij so se njihove interakcije s tehnologijo radikalno spremenile. Raziskovalci in raziskovalke imamo dokaj natančne ocene, kolikšen del dneva mladi posvečajo (mobilnim) tehnologijam in na katerih družbenih omrežjih preživljajo največ časa, a to še ne pomeni, da tudi razumemo njihove medijske prakse.
Zato je toliko pomembneje razumeti aktualne izkušnje mladih z mediji in digitalnimi tehnologijami, saj jih uporabljajo doma in v šoli, pri pouku in v prostem času. Vsaj deloma lahko k temu prispevamo z izsledki vseslovenske raziskave, ki jo izvajamo na Fakulteti za družbene vede in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru projekta Medijski repertoarji mladih: Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in v kateri je sodelovalo več kot 3.000učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol. Del ključnih ugotovitev bomo strokovni javnosti predstavili na posebnem strokovnem posvetu, ki je namenjen zaposlenim na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji.
Vabilo na strokovni posvet
Učitelje, profesorice in vse duge strokovnjake, ki sodelujete s šolajočo se mladino, vljudno vabimo na posvet z naslovom Medijska kultura in digitalna pismenost,ki bo potekal vponedeljek, 27. marca 2023 na Fakulteti za družbene vede. Na posvetu vas bomo najprej seznanili z dosedanjimi ugotovitvami raziskave, nato pa boste lahko sodelovali na izbrani tematski delavnici.
Študentje in študentke pri izbirnem predmetu Etnografija digitalnih medijev na magistrskem programu Medijske in komunikacijske študije na FDV so organizirali zaključni simpozij.
V obliki dveh okroglih miz so predstavili izsledke raziskovalnih nalog, ki so nastale ob strokovni podpori Tanje Oblak Črnič, Katje K. Ošljak in sodelavke Gaje Zornada iz Računalniškega muzeja Sloveniji. Študentske raziskave so tudi del projekta Medijski in tehnološki vsakdan: etnografska študija na terenu.
Program simpozija s sodelujočimi študenti in študentkami.
Tehno + kultura = odnosi
Ena od klasičnih dilem v zgodovini digitalnih tehnologij in še posebej mobilnih komunikacijskih tehnologij zadeva vprašanje, kako vse bolj intenzivno posredovano komuniciranje spreminja medosebne odnose na različnih ravneh – od odnosov s partnerji in družinskimi člani, med prijatelji in znanci, kolegi in sodelavci, do odnosov med sosedi, sodelavci, bežnimi znanci.
Na okrogli mizi z naslovom Tehno + kultura = odnosi je tematizirala sobivanje tehnologije, kulture in odnose različnih družbenih skupin.
Gen breZveze
Že nekaj let se mlade in mlajše predstavnike sodobnih generacij, ki naj bi odraščali izključno na digitalen in ne več analogen medijski način, pogosto opisuje kot z zasloni obsedeno generacijo, ki ne zna ničesar drugega kot konstantno »buliti« v zaslon.
Na drugi okrogli mizi z naslovom Gen breZveze so študentke in študentje med drugim tematizirali tudi stereotipe o mladih in digitalnih medijih in iskali odgovore na vprašanja, kaj mladi z mediji počnejo, zakaj se odpravljajo na družbena omrežja in ali je vse to res breZveze?
Študentska razstava: Medijski in tehnološki vsakdan
Raziskovalni rezultati in uvidi v medijske prakse mladih ter njihove odnose do oziroma v kontekstu digitalnih tehnologij bodo na razstavi Medijski in tehnološki vsakdan – rtnografska študija na terenuod 2. februarja na ogled v Računalniškem muzeju.
Nagrajeni prispevek je bil objavljen v ugledni reviji Information, Communication & Society in proučuje vrste digitalnih scenarijev, ki so jih vzpostavljali otroci, medtem ko so se soočali z izzivi pandemične izolacije, ko je bilo učenje in druženje povsem odvisno od digitalnih platform.
Tanja Oblak Črnič (na fotografiji) je v sodelovanju z Barbaro Brečko objavila nagrajeni prispevek, ki ga je ARRS prepoznala kot edinstven dosežek v nacionalnem prostoru z izjemnim mednarodnim potencialom za raziskovanje digitalnih praks mladih.
Analize mediatiziranega vsakdana otrok znotraj epidemične izolacije se prispevek loteva z vidika radikalnega kontekstualizma in privzema perspektivo “sledi otroku”. Rezultati pa so med drugim pokazali, kako so se raznolike prakse za krepitev druženja, samo-predstavljanja in igranja specifično manifestirale v treh ločenih digitalnih scenarijih, ki so obenem razkrili tudi pomembne distinkcije znotraj relativno homogenega vzorca učencev, predvsem glede na njihov spol, starost, doživljanje pouka na daljavo in šolski uspeh.
Za prispevek, ki je nastal na ozadju poglobljenega raziskovalnega dela v okviru našega projekta in za priznanje, ki potrjuje njegovo znanstveno odličnost, Tanji in Barbari iskreno čestitamo!
Članice projektne skupine Tanja Oblak Črnič, Veronika Tašner, Nika Šušterič in Katja K. Ošljak so na konferenci ECREA v danskem Aarhusu.
V prispevku Rethinking media among the youth smo predstavili izsledke na podlagi skic medijskih preferenc mladih.Prispevek Gender specific digital competences within families je osvetlil razlike v medijski pismenost mater in očetov slovenskih mladih.
Sodelovale smo z dvema prispevkoma. V prvem, pri pripravi katerega je sodeloval tudi Dejan Jontes, smo preučevali medsebojne povezave med medijskimi izbirami mladih, tehnološkimi preferencami in vsakdanjim življenjem mladih. Pri prepoznavanju intersekcionalnosti medijskih praks se opiramo na koncept medijskih repertoarjev, ki ga empirično naslavljamo s skicami medijskih preferenc mladih.
Drugi prispevek pa je nastal kot odziv na podatke, pridobljene v intervjujih z mladimi, ki so različno opisovali medijsko pismenost mater in očetov. Medtem ko očetje v pričevanjih otrok običajno veljajo za bolj tehnično podkovane, pa mladi matere dojemajo kot manj zainteresirane in manj vešče uporabe medijev, razen družbenih medijev.
Aarhus pa ni le univerzitetno mesto ampak med mnogimi zanimivostmi ponuja tudi krasne morske razglede.
