Katja K. Ošljak je za učitelje_ice, ravnatelje_ice in šolske strokovne delavke_ce izvedla predavanje z naslovom Prispevek šol k premoščanju digitalnih neenakosti in uresničevanju digitalnih pravic mladih. Avtorica je s predavanjem osvetljevala nekatere spregledane vidike medijske edukacije, kot je vloga socialnih dejavnikov pri formiranju (digitalne) medijske pismenosti. Poleg tega je opozorila na potencial šol, ki lahko z namenom preseganja neenakost med mladimi, izraziteje nagovarjajo potrebe mladih v digitalni družbi. Predavanje je potekalo v okviru spletnega seminarja v organizaciji Safe.si z naslovom Je dostop do interneta res otrokova pravica?.
V prispevku so bili predstavljeni izbrani rezultati projektov Medijski repertoarji mladih in Digitalna zrelost mladih ter nekatere ugotovitve iz nastajajoče doktorske raziskave o rekonceptualizaciji medijske edukacije v kontekstu mediatiziranega otroštva. Eden od predstavljenih izsledkov je bil npr. ta, da finančni položaj družin in izobrazba staršev zaznamujeta opismenjevanje mladih na področju digitalnih tehnologij in medijev.
Pretežno protekcionistični model medijskega oz. digitalnega opismenjevanja, ki prevladuje ne samo v šolah ampak tudi sicer, ne zmore presegati tovrstnih neenakih izhodišč mladih v celoti. Utrjuje pa poenostavljeno in tudi napačno razumevanje digitalnih tehnologij in medijev kot krivcev za težave mladih, čeprav so te posledica drugih okoliščin odraščanja in so prekomerna raba ter druge problematične medijske prakse zgolj simptom teh težav.
Povezane platforme družbenih medijev kot novi generacijski (ne)redi: „Platformni repertoarji“ med slovensko mladino
Tanja Oblak Črnič je predstavljala študijo, osredotočeno na vprašanje povezanosti biografskih dogodkov v vsakdanu mladih z njihovo uporabo medijev. Mladi začnejo razvijati svoje medijske navade v zgodnjem mladostništvu, pri čemer pa njihovi medijski repertoarji kot individualno oblikovane medijske konstelacije niso stalne in nespremenljive tvorbe. Pri pripravi prispevka sta sodelovala tudi Dejan Jontes in Barbara Brečko.
Avtorica prispevka, ki je hkrati tudi moderirala sklop predstavitev študij generacij in družine v okviru konference, je med drugim osvetlila, kako nekateri mladi izražajo svoje medijske preference na načine, ki lahko potrjujejo procese družbenega urejanja prek izraženih medijskih izbir v kontekstu njihovega vsakdanjega življenja.
Mediji in tehnologije mladih v Sloveniji
Katja Koren Ošljak je ob izsledkih doktorske raziskave predstavila tudi izsledke raziskovalnih projektov Medijski repertoarji mladih in Digitalna zrelost mladih. Omenjenim študijam je skupno raziskovanje relacij med izbiro medijev, tehnološkimi preferencami, medijsko edukacijo in vsakdanjim življenjem mladih. V predstavitvi je medijske repertoarje privzela kot skupek praks, povezanih z mediji, na tem ozadju pa je predstavila odnose med medijskimi praksami v družinskem, šolskem in vrstniškem kontekstu. Ti namreč oblikujejo pogoje, v katerih se formira medijska pismenost mladih.
Jubilejna 10. edicija konference ECREA je v Ljubljano privabila okrog 1.700 raziskovalcev_k medijev in komuniciranja.
Tanja Oblak Črnič, Katja Koren Ošljak in Dejan Jontes so pod drobnogled vzeli efemerne prakse nenehnega brskanja, preverjanja in objavljanja na spletu, za katere se zdi, da vse bolj nadomeščano tradicionalno medijsko potrošnjo v obliki branja, gledanja ali poslušanja.
Te medsebojno povezane prakse so nenehno prisotne zlasti med mladostniki, ki spretno preklapljajo med različnimi mediji, konteksti in situacijami. Medsebojna odvisnost takšnih medmedijskih ali čezmedijskih rab nakazuje, da se je v empiričnem raziskovanju smiselno osredotočati na več medijev hkrati; kar med drugim omogoča koncept medijskih repertoarjev. Namen te raziskave je bil preučiti novičarske repertoarje z vidika osnovno- in srednješolske mladine in raziskati, kako so motnje v vsakdanu v času pandemije covida-19 vplivale na konsumpcijo novic med mladim občinstvom.
V članku so predstavljeni rezultati raziskovalnega projekta MRM, v okviru katerega so bile izvedene fokusne skupine na vzorcu 67 mladostnikov, starih od 12 do 19 let. V njem je predstavljena tudi analiza nekoliko manjšega vzorca 59 skic medijskih omrežij. Avtorici in avtor so identificirali šest različnih repertoarjev novic, kar nakazuje na ambivalentnost mladostnikov glede njihovih medijskih preferenc.
Tanja Oblak Črnič in Dejan Jontes sta predstavljala izsledke študije, v kateri sta skupaj s Katjo K. Ošljak preučevala novičarske repertoarje mladostnikov z vidika motenj v času epidemije covida-19. Te so namreč vplivale tudi na potrošnjo novic med mladimi.
Tanja Oblak Črnič in Dejan Jontes.
Predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave na vzorcu 67 mladostnikov, starih od 12 do 18 let, so nastali v okviru projekta MRM. Posebna pozornost je bila v prispevku namenjena analizi skic osebnih medijskih preferenc, s katero je bilo identificiranih šest različnih novičarskih repertoarjev. Ti nakazujejo na ambivalentnost mladostnikov glede medijskih preferenc, pri čemer pa mladi hkrati ustvarjajo svoje osebne zbirke novičarskih medijev.
Na posvetu, ki ga je organizirala Mestna knjižnica Ljubljana v enoti Knjižnice Otona Župančiča, je 9. novembra potekalo posvetovanje Sekcije za mladinsko knjižničarstvo, ki ga je v sodelovanju z MKL organizirala Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
Tanja Oblak Črnič in Dejan Jontes sta na srečanju sodelovala s prispevkom o medijskih repertoarjih in bralni pismenosti slovenskih osnovnošolcev_k in dijakov_inj.
Tanja Oblak Črnič je na strokovnem posvetovanju mladinskih knjižničarjev predstavila nove trende mladinske medijske potrošnje, kot jih razkrivajo rezultati projekta Medijski repertoarji mladih.
Mednarodni strokovni posvet Infoverzum: informacijska pismenost in umetna inteligenca
18. oktobra je v organizaciji Osrednje knjižnice Koper v koprski Pretorski palači potekalo mednarodno strokovno posvetovanje o informacijski pismenosti in umetni inteligenci Infoverzum, na katerem smo predstaili prispevek o Medijski kulturi mladih v času družbenih platform. Prispevek je nastal v soavtorstvu Tanje Oblak Črnič, Katje K. Ošljak in Dejana Jontesa, v njem pa smo izpostavili nekatere rezultate projekta MRM, ki nakazujejo, da ob stalnem afektivnem angažmaju mladih na digitalnih platformah prihaja do radikalne transformacije njihovega vsakdana ter njihovih medijskih in drugih kulturnih praks, kot sta denimo branje in informiranje. Poleg tega smo pokazali na trende formiranja medijske pismenosti v kontekstu doma oziroma družine ter šole in vrstnikov.
Katja K. Ošljak in Tanja Oblak Črnič. Foto: Ksenija Zečević.
Slovensko sociološko srečanje 2023
21. oktobra smo sodelovali na okrogli mizi v okviru Slovenskega sociološkega srečanja 2023, ki ga organizira Slovensko sociološko društvo. Okroglo mizo z naslovom Generacijsko raznolike rabe sodobnih medijev in tehnologij ter edukacija je moderirala Veronika Tašner, s katero so Nika Šušterič, Dejan Jontes in Katja K. Ošljak razpravljali o prisotnosti digitalnih medijev v vsakdanjem življenju mladih ter generacijsko specifičnih medijskih praksah v družinah in šolah na ozadju rezultatov nacionalne raziskave Medijski repertoarji mladih.
Dejan Jontes in Veronika Tašner. Foto: Matej Zupanc in Maja Zadel, ZRS KoperNika Šušterič, Katja K. Ošljak in Dejan Jontes. Foto: Matej Zupanc in Maja Zadel, ZRS Koper
Konferenca ECER, ki je znanstveno srečanje evropskega združenja raziskovalcev edukacije EERA, je 2023 potekala v škotskem Glasgowu. Na njen smo predstavile študijo z angleškim naslovom “Gendered Digital and Media Skills of Parents from the Perspective of Children and Young People”.
Veronika Tašner, Nika Šušterič in Katja K. Ošljak smo preučevale poglede otrok na medijsko pismenost in digitalne kompetence staršev ter kako so te ospoljene. V svoji raziskavi, ki je del temeljnega projekta ARRS Medijski projekti mladih, smo privzele model medijskega opismenjevanja po Ranieri in Fabbru, ki vključuje 1. materialni in kognitivni dostop do medijev, 2. poznavanje mehanizmov in procesov medijskega ekosistema, 3. zmožnosti za produkcijo in ustvarjanje z ali preko medijev ter 4. okolje, ki podpira oblikovanje medijske pismenosti. V referatu smo se osredotočale predvsem na četrto raven okoljskih dejavnikov formiranja medijske pismenosti. Za našo raziskavo so ključni: vrstniki, šole in družina. Še posebej slednja predstavlja primarno polje socializacije, kar vključuje tudi oblikovanje medijskih repertoarjev in medijskih praks.
Veronika Tašner in Katja K. Ošljak: Ospoljenost digitalnih in medijskih spretnosti staršev s perpektive otrok in mladih.
Poleg medijske pismenosti smo pozornost namenili tudi vprašanjem spola, saj se spol prepleta skozi vse družbene domene, v katerih sodobni mladi odraščajo.
Ženske in dekleta, na primer, še vedno zaostajajo pri možnostih za učinkovito uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), kljub enakosti spolov ter kljub občutnemu povečanju dostopa do novih tehnologij.
Po predstavitvi se je razvila diskusija, v kateri je sodelovala tudi vodja projekta MRM Tanja Oblak Črnič.
Če smo se v prvem delu poročila Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih, ki je nastalo v okviru ARRS projekta Medijski repertoarji mladih (J5-2564), poglobili v medijske preference slovenskih osnovnošolcev in osnovnošolk ter dijakov in dijakinj in raziskali kontekste v katerih se formirajo njihove digitalne kompetence, pa smo se tokrat osredotočili na njihove medijske prakse, prosti čas in še posebej branje ob platformizaciji njihovega vsakdana.
Nekaj izbranih podatkov navajamo spodaj, več pa preberite v poročilu.
Gledanje televizije
Pri osnovnošolcihin osnovnošolkahso v ospredju filmi (glej str. 22 v poročilu), ki jih vsaj nekajkrat na teden spremlja več kot 60 % anketirancev. Sledijo TV serije, ki jih bistveno pogosteje spremljajo dekleta, športne programe po drugi strani (pričakovano) precej bolj fantje.
Pri srednješolcih in srednješolkah (glej str. 23) pa je gledanje vseh televizijskih vsebin na dnevni in tedenski ravni občutno manjše kot pri njihovih mlajših vrstnikih. So na robu starostne skupine 18 do 25 let, v kateri je v Sloveniji gledanost televizije tradicionalno najnižja, po tem starostnem obdobju pa se ponovno postopno povečuje. Tudi razlike po spolu so pri dijakih in dijakinjah razen pri športnih programih precej neizrazite.
Informiranje mladih
Do največjih razlik med tradicionalnimi mediji in digitalnimi platformami prihaja pri vprašanju informiranja. Če odmislimo medosebno informiranje prek vrstnikov, staršev, učiteljev in ostalih, so tako za osnovnošolce in osnovnošolke kot srednješolce in srednješolke ključni vir informiranja družbena omrežja in aplikacije (glej str. 26-27). V obeh skupinah se jih tam enkrat na dan informira več kot 30 %, nekajkrat na teden več kot 60 %, le 10 % vprašanih pa nikoli ne pridobiva informacij na platformah. Po drugi strani se več kot 20 % obeh starostnih skupin nikoli ne informira prek tradicionalnih medijev, le okoli 15 % obojih pa na televiziji, radiu ali v časopisih informacije pridobiva dnevno. Ključno vprašanje, na katero sicer z anketo ne moremo odgovoriti, je, ali poleg spremenjenih virov informiranja prihaja tudi do reinterpretacije, kaj novice sploh so.
Branje
Več kot 50 % osnovnošolcev in osnovnošolk veliko raje uporablja družbene medije kot pa bere knjige, le dobrih 20 % jih je odgovorilo, da to ne velja oziroma sploh ne velja (glej str. 27-29). Fantje še nekoliko raje uporabljajo družbene medije kot berejo (skoraj 60 %), največje razlike pa so pri trditvi »rad berem knjige«, kjer je pritrdilno odgovorilo dobrih 40 % deklet in le nekaj več kot 20 % fantov. Da to sploh ne velja oziroma ne velja, pa je odgovorilo skoraj 60 % fantov in le 35 % deklet. Največji delež negativnega odnosa do branja tako v vzorcu prispevajo fantje.
Za prihodnje raziskave bo tako ključno vprašanje, kakšen specifičen subjektni tip nastaja na ozadju platformske tekstualnosti ter razmerij med digitalnimi in bralnimi praksami. Kako se v kontekstu teh razmerij med digitalnimi praksami in prakso branja manifestirajo razredne razlike in kulturne distinkcije?
Spolna homogenost in distinkcije pri pri uporabi popularnih platform
Osnovnošolci in osnovnošolke so v anketi kot prvih pet najbolj priljubljenih omrežij izbrali TikTok, YouTube, Snapchat, Discord in Pinterest, dijaki in dijakinje pa istih pet – a z nekoliko drugačnim vrstnim redom: Instagram, Snapchat,TikTok, YouTube, Discord in Pinterest. V anketnem vprašanju takoj zatem pa smo jih še poprosili, ali lahko za daljši nabor posameznih zmogljivosti ocenijo njihovo pomembnost. Zanimalo nas je torej, kaj se jim v posamezni kategoriji omrežij zdi najbolj pomembno: da se tam zabavajo, da so s kom v stiku, da gledajo, kar jim je všeč, ipd.
Najpriljubljenejše omrežje za anketirane osnovnošolce in osnovnošolke TikTok (glej str. 37) je fantom in dekletom privlačno zaradi povsem podobnih funkcij – zabave, sproščanja, gledanja, kar jim je všeč, informiranja, učenja in spoznavanja novega, kar kaže, da je platformi uspelo s svojimi infrastrukturnimi rešitvami nagovoriti oba spola hkrati.
Snapchat, ki je najbolj priljubljeno omrežje med dijaki in dijakinjami, zanje velja kot prostor socializacije in druženja (glej str. 40). Morda preseneča, da je obenem 50 % dijakov odgovorilo, da se jim Snapchat zdi pomemben, ker so tam lahko to, kar si želijo: vsaj nekaterim dijakom torej pomeni tudi prostor svobode, kar nakazuje določene ovire oziroma omejitve, ki jih doživljajo drugje, tu pa njihov pritisk očitno popusti. Ta odstotek je še posebej izrazit pri dekletih, saj je to je izpostavilo skoraj dve tretjini dijakinj – nasploh pa so dijakinje vse izbrane zmogljivosti označile kot daleč bolj pomembne kot njihovi vrstniki dijaki.
Prva domača obsežnejša raziskava o rabah tehnologij in medijskih preferencah osnovnošolcev od 7. do 9. razreda in dijakov srednjih šol od 1. do 4. letnika
Spletna raziskava, ki je bila izvedena med marcem in junijem 2022, predstavlja le del ugotovitev našega raziskovalnega projekta iz druge (kvantitativne) raziskovalne faze projekta Medijski repertoarji mladih. Ta je pred tem v letu 2021 vsakdanje življenje mladostnikov in vlogo sodobnih tehnologij v njihovem življenju raziskoval s pomočjo poglobljenih kvalitativnih intervjujev oziroma fokusnih skupin ter mapiranja medijskih omrežij skozi perspektivo medijskih študij. Prvi del kvantitativnih rezultatov pa smo marca objavili v prvem delu poročila.
Katja K. Ošljak je v oddaji (Spre)govori znanost predstavila ključne izsledke raziskovalnega projekta Medijski repertoarji mladi. Pogovor se je dotaknil tudi najbolj priljubljenih digitalnih platform mladih v Sloveniji in z njimi povezanih medijskih praks.
V oddaji, ki je v prvi vrsti bila namenjena premislekom o izzivih platformizacije na različnih področjih – od vsakdanjih rab digitalnih medijev, pa do regulacije in geopolitičnih vprašanj, so sodelovali še Nejc Slukan in Tinca Lukan s FDV ter Jelena Burnik, ki vodi mednarodno sodelovanje in nadzor pri Informacijskem pooblaščencu.
Oddajo (Spre)govori znanost so pripravili študentje in študentje AGRFT v koprodukciji Univerze v Ljubljani in Akademske televizije AKTV.
Od 11. maja do 10. junija je v Računalniškem muzeju na ogled razstava o digitalni zasebnosti mladih, ki črpa navdih iz raziskave ter na svež in humoren način odkriva in izpostavlja izzive in priložnosti odraščanja v vse bolj digitaliziranem svetu.
Jedro popolnoma analogne razstave o problemih zasebnosti v digitaliziranem svetu je najstniška soba, v kateri odrašča Vanja – ki je fant ali dekle, kakor želi občinstvo. Vanja staršem prepoveduje vstop v sobo, v kateri ustvarja svoj svet. Danes ustvarja meme za šolski projekt in sestavlja črno-bele, domnevno nerešljive puzle.
Zunanje stene sobe pa vztrajajo pri preizpraševanju, ki ga zastavlja raziskava. Znate preveriti, katere podatke aplikacije zbirajo o vas? In – ali to dejansko preverjate?
