Kategorija: rezultati

Izzivi digitalnih kultur mladih

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 31. 03. 2025

Digitalni mediji so od pojava mobilnih naprav in družbenih omrežij postali zelo pomemben dejavnik v vsakdanu – tudi pri mladih. V preteklosti smo pridobili dokaj natančne ocene, kolikšen del dneva mladi posvečajo (mobilnim) tehnologijam in na katerih družbenih omrežjih preživljajo največ časa, a to še ne pomeni, da mlade in njihove digitalne potrebe tudi razumemo. Ker se v digitalnem okolju mladi ne le zabavajo, igrajo in družijo, temveč tudi ustvarjajo, učijo in informirajo, je pomembno, da prepoznamo njihove potrebe v heterogenem polju digitalnih aktivnosti, hkrati pa naslovimo deficite njihovih izkustev in pomanjkljivosti, ki bi jih odvračali od suverenega soočanja z izzivi sodobnih družb.

Vsaj deloma lahko k temu prispevamo z izsledki vseslovenske raziskave, ki jo izvajamo na Fakulteti za družbene vede in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru projekta Digitalna zrelost mladih: družbene potrebe in neformalno izobraževanje mladih v digitalni dobi, ki ga financirata Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in v kateri je sodelovalo več kot 2.000 mladih. Del ključnih ugotovitev bomo strokovni javnosti predstavili na posebnem strokovnem posvetu, ki je namenjen vsem, ki delajo z mladimi – v nevladnih organizacijah, knjižnicah, šolah, fakultetah itn.

Vabilo na strokovni posvet

Mladinske delavce_ke, učitelje_ice, mentorje_ice, zaposlene v knjižnicah, javnih in zasebnih zavodih, društvih in vse druge, ki mlade izobražujete ali ste pri delu v stiku z njimi, vabimo na strokovni posvet Oris stanja in izzivi digitalnih kultur mladih, ki bo potekal v sredo, 4. junija 2025 na Fakulteti za družbene vede.

Na posvetu vas bomo seznanili z dosedanjimi ugotovitvami raziskave Digitalna zrelost mladih, v nadaljevanju pa bomo v obliki širše razprave predstavili še rezultate nedavne znanstvene študije Mediji in mladi.

prijava >

Okvirni program strokovnega posveta je naslednji:

10:00-10:15 Pozdravni nagovori

I. del

10:15-10:45 Digitalna zrelost in digitalne kompetence
Tanja Oblak Črnič, Barbara Neža Brečko, Jure Plaskan

10:45 – 11:15 Prostori digitalnega opismenjevanja in digitalni razkorak
Nika Šušterič, Katja K. Ošljak, Mojca Žveglič Mihelič

11:15 – 11:45 Družbene potrebe in strategije digitalnega umika
Anamarija Šiša, Nuša Detiček in mladi gosti

11:45-12:15 Sklepne misli in razprava

12:15-13:15 Odmor s pogostitvijo

II. del

13:15-14:30 Mediji in mladi: okrogla miza s predstavitvijo znanstvene monografije

Udeležba na posvetu je brezplačna. Za lažjo organizacijo pa vas prosimo, da svojo udeležbo najavite prek obrazca.

prijava >

Rok za prijavo na posvet je 15. maj 2025 oz. do zapolnitve mest.

Sodelujoči na posvetu boste prejeli uradno potrdilo o udeležbi na celodnevnem strokovnem izobraževanju.

Digitalna zrelost publikacije rezultati

Skupinski intervjuji s ciljnimi skupinami mladih, poročilo

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 21. 11. 2024

V prvem letu projekta Digitalna zrelost mladih, ki ga izvajamo ekipa raziskovalk in raziskovalcev s Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani ter financirata ARIS in MDP, smo se najprej posvetili sistematičnemu pregledu instrumentov za merjenje digitalnih potreb mladih in nato izvedbi kvalitativnega raziskovalnega načrta raziskave. Ciljna skupina so bili mladi v starostni kategoriji od 16 do 24 let, podatke pa smo zajemali z metodo skupinskih intervjujev oz. strukturiranih fokusnih skupin.

Prenesite poročilo (PDF)

Polstrukturirani vprašalnik, prirejen za fokusne skupine, je v štirih ločenih sklopih obravnaval naslednje teme: I) digitalne prakse in družbene potrebe; II) dozdajšnja izobraževanja o tehnologijah in potrebe po izobraževanju; III) digitalne potrebe skozi probleme mladih; IV) poznavanje digitalne medijske krajine.

Z omenjenimi inštrumenti je raziskovalna ekipa zbirala podatke o digitalnih izkušnjah in potrebah mladih, povezanih z različnimi vidiki vsakdana: od praks informiranja, političnega komuniciranja in pridobivanja informacij za njihove karierne poti do njihovih potreb na področjih zdravja, prostega časa, zabave in sprostitve, nakupovanja itn. V vprašalnik smo vključili tudi vprašanja o poznavanju digitalnega medijskega okolja in nekaterih tipičnih stereotipnih predstavah, ki običajno prevladujejo o mladih kot »digitalnih domorodcih«. Vprašalnik je vključeval tudi preverbo o dozdajšnjih izobraževalnih izkušnjah v zvezi z digitalnimi tehnologijami in trenutnimi potrebami mladih na tem področju. Izdelava kvalitativnega načrta je tako potekala od januarja do junija 2024, celotno terensko delo pa smo izvedli med aprilom in junijem 2024. Pripravo vprašalnika smo najprej testirali na testnem vzorcu, po opravljeni evalvaciji in prilagoditvi vprašalnika pa izvajali terensko delo.

Prenesite poročilo (PDF)

Digitalna zrelost Medijski repertoarji novice rezultati

Premisleki o premoščanju digitalnih neenakosti v šolah

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 22. 10. 2024

Katja K. Ošljak je za učitelje_ice, ravnatelje_ice in šolske strokovne delavke_ce izvedla predavanje z naslovom Prispevek šol k premoščanju digitalnih neenakosti in uresničevanju digitalnih pravic mladih. Avtorica je s predavanjem osvetljevala nekatere spregledane vidike medijske edukacije, kot je vloga socialnih dejavnikov pri formiranju (digitalne) medijske pismenosti. Poleg tega je opozorila na potencial šol, ki lahko z namenom preseganja neenakost med mladimi, izraziteje nagovarjajo potrebe mladih v digitalni družbi. Predavanje je potekalo v okviru spletnega seminarja v organizaciji Safe.si z naslovom Je dostop do interneta res otrokova pravica?.

V prispevku so bili predstavljeni izbrani rezultati projektov Medijski repertoarji mladih in Digitalna zrelost mladih ter nekatere ugotovitve iz nastajajoče doktorske raziskave o rekonceptualizaciji medijske edukacije v kontekstu mediatiziranega otroštva. Eden od predstavljenih izsledkov je bil npr. ta, da finančni položaj družin in izobrazba staršev zaznamujeta opismenjevanje mladih na področju digitalnih tehnologij in medijev.

Pretežno protekcionistični model medijskega oz. digitalnega opismenjevanja, ki prevladuje ne samo v šolah ampak tudi sicer, ne zmore presegati tovrstnih neenakih izhodišč mladih v celoti. Utrjuje pa poenostavljeno in tudi napačno razumevanje digitalnih tehnologij in medijev kot krivcev za težave mladih, čeprav so te posledica drugih okoliščin odraščanja in so prekomerna raba ter druge problematične medijske prakse zgolj simptom teh težav.

Digitalna zrelost Medijski repertoarji novice rezultati

Predstavitev raziskovalnih rezultatov evropski komunikološki skupnosti

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 27. 09. 2024
Sticky post

Povezane platforme družbenih medijev kot novi generacijski (ne)redi: „Platformni repertoarji“ med slovensko mladino

Tanja Oblak Črnič je predstavljala študijo, osredotočeno na vprašanje povezanosti biografskih dogodkov v vsakdanu mladih z njihovo uporabo medijev. Mladi začnejo razvijati svoje medijske navade v zgodnjem mladostništvu, pri čemer pa njihovi medijski repertoarji kot individualno
oblikovane medijske konstelacije niso stalne in nespremenljive tvorbe. Pri pripravi prispevka sta sodelovala tudi Dejan Jontes in Barbara Brečko.

Avtorica prispevka, ki je hkrati tudi moderirala sklop predstavitev študij generacij in družine v okviru konference, je med drugim osvetlila, kako nekateri mladi izražajo svoje medijske preference na načine, ki lahko potrjujejo procese družbenega urejanja prek izraženih medijskih izbir v kontekstu njihovega vsakdanjega življenja.

Mediji in tehnologije mladih v Sloveniji

Katja Koren Ošljak je ob izsledkih doktorske raziskave predstavila tudi izsledke raziskovalnih projektov Medijski repertoarji mladih in Digitalna zrelost mladih. Omenjenim študijam je skupno raziskovanje relacij med izbiro medijev, tehnološkimi preferencami, medijsko edukacijo in vsakdanjim življenjem mladih. V predstavitvi je medijske repertoarje privzela kot skupek praks, povezanih z mediji, na tem ozadju pa je predstavila odnose med medijskimi praksami v družinskem, šolskem in vrstniškem kontekstu. Ti namreč oblikujejo pogoje, v katerih se formira medijska pismenost mladih.

Jubilejna 10. edicija konference ECREA je v Ljubljano privabila okrog 1.700 raziskovalcev_k medijev in komuniciranja.

Medijski repertoarji publikacije rezultati

Novičarski repertoarji mladih v destabiliziranem vsakdanu

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 16. 09. 2024
Sticky post

V okviru projekta MRM je nastala še ena študija, ki se osredinja na razumevanje novičarskih repertoarjev. Objavljena je bila kot izvirni znanstveni članek v reviji Media Studies / Medijske studije, letnik 15, številka 29.

Tanja Oblak Črnič, Katja Koren Ošljak in Dejan Jontes so pod drobnogled vzeli efemerne prakse nenehnega brskanja, preverjanja in objavljanja na spletu, za katere se zdi, da vse bolj nadomeščano tradicionalno medijsko potrošnjo v obliki branja, gledanja ali poslušanja.

Te medsebojno povezane prakse so nenehno prisotne zlasti med mladostniki, ki spretno preklapljajo med različnimi mediji, konteksti in situacijami. Medsebojna odvisnost takšnih medmedijskih ali čezmedijskih rab nakazuje, da se je v empiričnem raziskovanju smiselno osredotočati na več medijev hkrati; kar med drugim omogoča koncept medijskih repertoarjev. Namen te raziskave je bil preučiti novičarske repertoarje z vidika osnovno- in srednješolske mladine in raziskati, kako so motnje v vsakdanu v času pandemije covida-19 vplivale na konsumpcijo novic med mladim občinstvom.

V članku so predstavljeni rezultati raziskovalnega projekta MRM, v okviru katerega so bile izvedene fokusne skupine na vzorcu 67 mladostnikov, starih od 12 do 19 let. V njem je predstavljena tudi analiza nekoliko manjšega vzorca 59 skic medijskih omrežij. Avtorici in avtor so identificirali šest različnih repertoarjev novic, kar nakazuje na ambivalentnost mladostnikov glede njihovih medijskih preferenc.

dogodki Medijski repertoarji rezultati

Mlada občinstva novic v času pandemične krize

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 21. 03. 2024
Sticky post

Regionalna konferenca Mednarodnega komunikološkega združenja (ICA) je 2024 potekala v Varšavi pod naslovom Human Tech Transitions: Crises in Mediatized Politics, Society & Economy.

Tanja Oblak Črnič in Dejan Jontes sta predstavljala izsledke študije, v kateri sta skupaj s Katjo K. Ošljak preučevala novičarske repertoarje mladostnikov z vidika motenj v času epidemije covida-19. Te so namreč vplivale tudi na potrošnjo novic med mladimi.

Tanja Oblak Črnič in Dejan Jontes.

Predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave na vzorcu 67 mladostnikov, starih od 12 do 18 let, so nastali v okviru projekta MRM. Posebna pozornost je bila v prispevku namenjena analizi skic osebnih medijskih preferenc, s katero je bilo identificiranih šest različnih novičarskih repertoarjev. Ti nakazujejo na ambivalentnost mladostnikov glede medijskih preferenc, pri čemer pa mladi hkrati ustvarjajo svoje osebne zbirke novičarskih medijev.

dogodki rezultati

Novi trendi v medijski potrošnji mladih

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 16. 11. 2023
Sticky post

Na posvetu, ki ga je organizirala Mestna knjižnica Ljubljana v enoti Knjižnice Otona Župančiča, je 9. novembra potekalo posvetovanje Sekcije za mladinsko knjižničarstvo, ki ga je v sodelovanju z MKL organizirala Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Tanja Oblak Črnič in Dejan Jontes sta na srečanju sodelovala s prispevkom o medijskih repertoarjih in bralni pismenosti slovenskih osnovnošolcev_k in dijakov_inj.

Tanja Oblak Črnič je na strokovnem posvetovanju mladinskih knjižničarjev predstavila nove trende mladinske medijske potrošnje, kot jih razkrivajo rezultati projekta Medijski repertoarji mladih.

dogodki rezultati

Predstavitev rezultatov strokovnjakom in strokovnjakinjam, zbranim na Primorskem

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 25. 10. 2023
Sticky post

Mednarodni strokovni posvet Infoverzum: informacijska pismenost in umetna inteligenca

18. oktobra je v organizaciji Osrednje knjižnice Kop er v koprski Pretorski palači potekalo mednarodno strokovno posvetovanje o informacijski pismenosti in umetni inteligenci Infoverzum, na katerem smo predstaili prispevek o Medijski kulturi mladih v času družbenih platform. Prispevek je nastal v soavtorstvu Tanje Oblak Črnič, Katje K. Ošljak in Dejana Jontesa, v njem pa smo izpostavili nekatere rezultate projekta MRM, ki nakazujejo, da ob stalnem afektivnem angažmaju mladih na digitalnih platformah prihaja do radikalne transformacije njihovega vsakdana ter njihovih medijskih in drugih kulturnih praks, kot sta denimo branje in informiranje. Poleg tega smo pokazali na trende formiranja medijske pismenosti v kontekstu doma oziroma družine ter šole in vrstnikov.

Katja K. Ošljak in Tanja Oblak Črnič.
Foto: Ksenija Zečević.

Slovensko sociološko srečanje 2023

21. oktobra smo sodelovali na okrogli mizi v okviru Slovenskega sociološkega srečanja 2023, ki ga organizira Slovensko sociološko društvo. Okroglo mizo z naslovom Generacijsko raznolike rabe sodobnih medijev in tehnologij ter edukacija je moderirala Veronika Tašner, s katero so Nika Šušterič, Dejan Jontes in Katja K. Ošljak razpravljali o prisotnosti digitalnih medijev v vsakdanjem življenju mladih ter generacijsko specifičnih medijskih praksah v družinah in šolah na ozadju rezultatov nacionalne raziskave Medijski repertoarji mladih.

Dejan Jontes in Veronika Tašner.
Foto: Matej Zupanc in Maja Zadel, ZRS Koper

Nika Šušterič, Katja K. Ošljak in Dejan Jontes.
Foto: Matej Zupanc in Maja Zadel, ZRS Koper

dogodki novice rezultati

Ospoljenost medijskih in digitalnih spretnosti staršev

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 23. 08. 2023
Sticky post

Konferenca ECER, ki je znanstveno srečanje evropskega združenja raziskovalcev edukacije EERA, je 2023 potekala v škotskem Glasgowu. Na njen smo predstavile študijo z angleškim naslovom “Gendered Digital and Media Skills of Parents from the Perspective of Children and Young People”.

Veronika Tašner, Nika Šušterič in Katja K. Ošljak smo preučevale poglede otrok na medijsko pismenost in digitalne kompetence staršev ter kako so te ospoljene. V svoji raziskavi, ki je del temeljnega projekta ARRS Medijski projekti mladih, smo privzele model medijskega opismenjevanja po Ranieri in Fabbru, ki vključuje 1. materialni in kognitivni dostop do medijev, 2. poznavanje mehanizmov in procesov medijskega ekosistema, 3. zmožnosti za produkcijo in ustvarjanje z ali preko medijev ter 4. okolje, ki podpira oblikovanje medijske pismenosti. V referatu smo se osredotočale predvsem na četrto raven okoljskih dejavnikov formiranja medijske pismenosti. Za našo raziskavo so ključni: vrstniki, šole in družina. Še posebej slednja predstavlja primarno polje socializacije, kar vključuje tudi oblikovanje medijskih repertoarjev in medijskih praks.

Veronika Tašner in Katja K. Ošljak: Ospoljenost digitalnih in medijskih spretnosti staršev s perpektive otrok in mladih.

Poleg medijske pismenosti smo pozornost namenili tudi vprašanjem spola, saj se spol prepleta skozi vse družbene domene, v katerih sodobni mladi odraščajo.

Ženske in dekleta, na primer, še vedno zaostajajo pri možnostih za učinkovito uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), kljub enakosti spolov ter kljub občutnemu povečanju dostopa do novih tehnologij.

Po predstavitvi se je razvila diskusija, v kateri je sodelovala tudi vodja projekta MRM Tanja Oblak Črnič.

publikacije rezultati

Mediji, branje in prosti čas v času družbenih platform

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 7. 07. 2023
Sticky post

Če smo se v prvem delu poročila Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih, ki je nastalo v okviru ARRS projekta Medijski repertoarji mladih (J5-2564), poglobili v medijske preference slovenskih osnovnošolcev in osnovnošolk ter dijakov in dijakinj in raziskali kontekste v katerih se formirajo njihove digitalne kompetence, pa smo se tokrat osredotočili na njihove medijske prakse, prosti čas in še posebej branje ob platformizaciji njihovega vsakdana.

Prenesi poročilo (pdf)

Nekaj izbranih podatkov navajamo spodaj, več pa preberite v poročilu.

Gledanje televizije

Pri osnovnošolcih in osnovnošolkah so v ospredju filmi (glej str. 22 v poročilu), ki jih vsaj nekajkrat na teden spremlja več kot 60 % anketirancev. Sledijo TV serije, ki jih bistveno pogosteje spremljajo dekleta, športne programe po drugi strani (pričakovano) precej bolj fantje.

Pri srednješolcih in srednješolkah (glej str. 23) pa je gledanje vseh televizijskih vsebin na dnevni in tedenski ravni občutno manjše kot pri njihovih mlajših vrstnikih. So na robu starostne skupine 18 do 25 let, v kateri je v Sloveniji gledanost televizije tradicionalno najnižja, po tem starostnem obdobju pa se ponovno postopno povečuje. Tudi razlike po spolu so pri dijakih in dijakinjah razen pri športnih programih precej neizrazite.

Informiranje mladih

Do največjih razlik med tradicionalnimi mediji in digitalnimi platformami prihaja pri vprašanju informiranja. Če odmislimo medosebno informiranje prek vrstnikov, staršev, učiteljev in ostalih, so tako za osnovnošolce in osnovnošolke kot srednješolce in srednješolke ključni vir informiranja družbena omrežja in aplikacije (glej str. 26-27). V obeh skupinah se jih tam enkrat na dan informira več kot 30 %, nekajkrat na teden več kot 60 %, le 10 % vprašanih pa nikoli ne pridobiva informacij na platformah. Po drugi strani se več kot 20 % obeh starostnih skupin nikoli ne informira prek tradicionalnih medijev, le okoli 15 % obojih pa na televiziji, radiu ali v časopisih informacije pridobiva dnevno. Ključno vprašanje, na katero sicer z anketo ne moremo odgovoriti, je, ali poleg spremenjenih virov informiranja prihaja tudi do reinterpretacije, kaj novice sploh so.

Branje

Več kot 50 % osnovnošolcev in osnovnošolk veliko raje uporablja družbene medije kot pa bere knjige, le dobrih 20 % jih je odgovorilo, da to ne velja oziroma sploh ne velja (glej str. 27-29). Fantje še nekoliko raje uporabljajo družbene medije kot berejo (skoraj 60 %), največje razlike pa so pri trditvi »rad berem knjige«, kjer je pritrdilno odgovorilo dobrih 40 % deklet in le nekaj več kot 20 % fantov. Da to sploh ne velja oziroma ne velja, pa je odgovorilo skoraj 60 % fantov in le 35 % deklet. Največji delež negativnega odnosa do branja tako v vzorcu prispevajo fantje.

Za prihodnje raziskave bo tako ključno vprašanje, kakšen specifičen subjektni tip nastaja na ozadju platformske tekstualnosti ter razmerij med digitalnimi in bralnimi praksami. Kako se v kontekstu teh razmerij med digitalnimi praksami in prakso branja manifestirajo razredne razlike in kulturne distinkcije?

Spolna homogenost in distinkcije pri pri uporabi popularnih platform

Osnovnošolci in osnovnošolke so v anketi kot prvih pet najbolj priljubljenih omrežij izbrali TikTok, YouTube, Snapchat, Discord in Pinterest, dijaki in dijakinje pa istih pet – a z nekoliko drugačnim vrstnim redom: Instagram, Snapchat,TikTok, YouTube, Discord in Pinterest. V anketnem vprašanju takoj zatem pa smo jih še poprosili, ali lahko za daljši nabor posameznih zmogljivosti ocenijo njihovo pomembnost. Zanimalo nas je torej, kaj se jim v posamezni kategoriji omrežij zdi najbolj pomembno: da se tam zabavajo, da so s kom v stiku, da gledajo, kar jim je všeč, ipd.

Najpriljubljenejše omrežje za anketirane osnovnošolce in osnovnošolke TikTok (glej str. 37) je fantom in dekletom privlačno zaradi povsem podobnih funkcij – zabave, sproščanja, gledanja, kar jim je všeč, informiranja, učenja in spoznavanja novega, kar kaže, da je platformi uspelo s svojimi infrastrukturnimi rešitvami nagovoriti oba spola hkrati.

Snapchat, ki je najbolj priljubljeno omrežje med dijaki in dijakinjami, zanje velja kot prostor socializacije in druženja (glej str. 40). Morda preseneča, da je obenem 50 % dijakov odgovorilo, da se jim Snapchat zdi pomemben, ker so tam lahko to, kar si želijo: vsaj nekaterim dijakom torej pomeni tudi prostor svobode, kar nakazuje določene ovire oziroma omejitve, ki jih doživljajo drugje, tu pa njihov pritisk očitno popusti. Ta odstotek je še posebej izrazit pri dekletih, saj je to je izpostavilo skoraj dve tretjini dijakinj – nasploh pa so dijakinje vse izbrane zmogljivosti označile kot daleč bolj pomembne kot njihovi vrstniki dijaki.

Prenesi poročilo (pdf)

Prva domača obsežnejša raziskava o rabah tehnologij in medijskih preferencah osnovnošolcev od 7. do 9. razreda in dijakov srednjih šol od 1. do 4. letnika

Spletna raziskava, ki je bila izvedena med marcem in junijem 2022, predstavlja le del ugotovitev našega raziskovalnega projekta iz druge (kvantitativne) raziskovalne faze projekta Medijski repertoarji mladih. Ta je pred tem v letu 2021 vsakdanje življenje mladostnikov in vlogo sodobnih tehnologij v njihovem življenju raziskoval s pomočjo poglobljenih kvalitativnih intervjujev oziroma fokusnih skupin ter mapiranja medijskih omrežij skozi perspektivo medijskih študij. Prvi del kvantitativnih rezultatov pa smo marca objavili v prvem delu poročila.

Kontakt

Partnerici projekta