Kategorija: novice

Radijske in avdio prakse mladih v digitaliziranem vsakdanu

V Barceloni je med 6. in 8. septembrom 2023 potekala 7. konferenca tematske sekcije ECREA Radio and Sound, tokrat na temo Radijski in zvočni ekosistemi v dobi platform. Tanja Oblak Črnič in Tina Lengar Verovnik sta na njej predstavili radijske in avdio prakse slovenskih mladih v digitaliziranem vsakdanu. Empirično sta izhajali iz rezultatov kvalitativnega dela projekta MRM (fokusne skupine, medijske skice), ki so v veliki meri prekrivni z dognanji nedavnih študij iz primerljivih okolij.

Za prisotnost radia v vsakdanu mladih je najbolj zaslužna družina oziroma domače okolje z medijsko dinamiko različnih generacij, daleč najpogosteje pa radio poslušajo v avtu, ki deluje kot podaljšek zasebne sfere doma. Radio je poleg tega zvočno ozadje za vsakodnevno družinsko življenje in dejavnosti, v katere so povezani s starši in starimi starši; pogosto tudi spremlja oziroma okvirja njihove dnevne rutine. Individualno ga mladi poslušajo zelo redko; če že, pa ga zaradi glasbe. Ta jih od avdia pričakovano spremlja največji del časa, kot zelo pomembni sta se pokazali stopnja nadzora nad tem, kar poslušajo, in raznolikost glasbe, ki jo danes omogočajo predvsem pretočne storitve. Po podkastih mladi posegajo redko (nekoliko pogosteje v srednješolski populaciji), zlasti ker njihova raba pomeni proaktivnost, pozornost in zbranost; poleg zvočnih omenjajo tudi video podkaste.

Novičarski repertoarji mladih v polimedijskem okolju

Tanja Oblak Črnič in Dejan Jontes pa sta prav tako septembra v Portu na Portugalskem na konferenci sekcije ECREA za študije občinstva in recepcijske študije Disrupted or disruptive audiences? From reception to participation in a post-truth era predstavila referat z naslovom News repertoires of adolescents in polymedia environment.

V prispevku, ki je nastal v okviru projekta Medijski repertoarji mladih, avtorji (soavtorica je tudi Katja K. Ošljak) raziskujejo spremenjene medijske, predvsem pa novičarske navade mladih v zadnji fazi in obdobju po pandemiji ter omejitvah, ki jih je ta prinesla za osnovnošolce in dijake.

Medijska pismenost in medijski repertoarji mladih

Medijska pismenost je rezultat zapletenega in večdimenzionalnega procesa formalne in neformalne medijske edukacije, ki vključuje nenehno oblikovanje različnih kompetenc v številnih družbenih kontekstih, kot so družina, mreže vrstnikov in šole. Pretežno na teh treh področjih, ki so vsa tudi mediatizirana, sodobni otroci formirajo svoje medijske repertoarje, prakse in odnose.

V predavanju na Univerzi v Tartu je Katja K. Ošljak 14. septembra estonskim raziskovalcem, predavateljem in doktorskim študentom predstavila izbrane rezultate kvalitativnih in kvantitativnih študij iz projekta MRM, ki so osvetlile različne vidike medijske edukacije. Ena od ugotovitev denimo kaže, da družine in vrstniki zagotavljajo najpomembnejša konteksta za pridobivanje digitalne medijske pismenosti, pri čemer se zdi, da so vrstniška omrežja še posebej pomemben dejavnik za širjenje in nadgradnje medijskih praks mladih.

Mediji so vedno pomemben dejavnik v življenju mladih, a od pojava mobilnih naprav in družbenih omrežij so se njihove interakcije s tehnologijo radikalno spremenile. Raziskovalci in raziskovalke imamo dokaj natančne ocene, kolikšen del dneva mladi posvečajo (mobilnim) tehnologijam in na katerih družbenih omrežjih preživljajo največ časa, a to še ne pomeni, da tudi razumemo njihove medijske prakse.

Zato je toliko pomembneje razumeti aktualne izkušnje mladih z mediji in digitalnimi tehnologijami, saj jih uporabljajo doma in v šoli, pri pouku in v prostem času. Vsaj deloma lahko k temu prispevamo z izsledki vseslovenske raziskave, ki jo izvajamo na Fakulteti za družbene vede in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru projekta Medijski repertoarji mladih: Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in v kateri je sodelovalo več kot 3.000 učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol.  Del ključnih ugotovitev bomo strokovni javnosti predstavili na posebnem strokovnem posvetu, ki je namenjen zaposlenim na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji.

Vabilo na strokovni posvet

Učitelje, profesorice in vse duge strokovnjake, ki sodelujete s šolajočo se mladino, vljudno vabimo na posvet z naslovom Medijska kultura in digitalna pismenost,ki bo potekal v ponedeljek, 27. marca 2023 na Fakulteti za družbene vede. Na posvetu vas bomo najprej seznanili z dosedanjimi ugotovitvami raziskave, nato pa boste lahko sodelovali na izbrani tematski delavnici.

Okvirni program strokovnega posveta

10:00-10:05 Pozdravni nagovor

10:05-10:45 Medijske prakse in rabe tehnologij med osnovnošolci in dijaki, ključne ugotovitve raziskave

10:45-11:00 Vprašanja in razprava

11:00-11:15 Odmor

11:15-12:00 Delavnica 1: Digitalna pismenost: primerjave med mladimi, starši in učitelji
(Veronika Tašner, Nika Šušterič in Katja K. Ošljak)

11:15-12:00 Delavnica 2: Branje v kontekstu platformne družbenosti
(Dejan Jontes, Maruša Pušnik in Breda Luthar)

11:15-12:00 Delavnica 3: Priljubljenost družbenih omrežij in njihove rabe
(Tanja Oblak Črnič in Barbara N. Brečko)

12.00-12.15 Odmor

12:15-13:15 Povzetki delavnic in zaključna razprava

13:15-14:00 Pogostitev

Udeležba na posvetu je brezplačna. Za lažjo organizacijo pa vas prosimo, da svojo udeležbo najavite prek obrazca.

Rok za prijavo na posvet je 15. marec 2023.

Sodelujoči na posvetu boste prejeli uradno potrdilo o udeležbi na celodnevnem strokovnem izobraževanju.

Članice projektne skupine Tanja Oblak Črnič, Veronika Tašner, Nika Šušterič in Katja K. Ošljak so na konferenci ECREA v danskem Aarhusu.

Sodelovale smo z dvema prispevkoma. V prvem, pri pripravi katerega je sodeloval tudi Dejan Jontes, smo preučevali medsebojne povezave med medijskimi izbirami mladih, tehnološkimi preferencami in vsakdanjim življenjem mladih. Pri prepoznavanju intersekcionalnosti medijskih praks se opiramo na koncept medijskih repertoarjev, ki ga empirično naslavljamo s skicami medijskih preferenc mladih.

Drugi prispevek pa je nastal kot odziv na podatke, pridobljene v intervjujih z mladimi, ki so različno opisovali medijsko pismenost mater in očetov. Medtem ko očetje v pričevanjih otrok običajno veljajo za bolj tehnično podkovane, pa mladi matere dojemajo kot manj zainteresirane in manj vešče uporabe medijev, razen družbenih medijev.