Categories
kliping Medijski repertoarji

Stalen dostop do družbenih medijev oblikuje potrošnjo novic

V uvodu k predstavitvi knjige je novinarka Beti Burger zapisala:

Knjiga Mediji in mladi (Založba FDV, 2025), ki sloni na empiričnih podatkih in je izviren projekt v Sloveniji, postavlja pod vprašaj mite o mladih kot nebralcih, neposlušalcih, neinformiranih, neveščih. Digitalne prakse obravnava bolj kompleksno. Njen cilj je med drugim identificirati rabo pametnih tehnologij med mladostniki v kombinaciji z drugimi mediji in prikazati oblikovanje tako imenovanih tipičnih medijskih repertoarjev. Njihove ugotovitve, kot pojasnjuje profesorica Tanja Oblak Črnič, urednica knjige, nakazujejo, da medijske edukacije, ki bi bila v koraku s tehnološkimi spremembami in bi ustrezno obravnavala potrebe mladih, nimamo.

Poleg urednice je pri pripravi prispevka sodeloval tudi eden izmed avtorjev znanstvenih prispevkov, ki so del monografije, Dejan Jontes:

Klasične medije spremljajo predvsem v družinskem krogu, televizijo, ko je prižgana v dnevni sobi, radio, ki oddaja v ozadju doma ali v avtu. Časopisov in revij ne bere praktično nihče od anketirancev, niti niso nanje naročeni v njihovih gospodinjstvih. Pomemben del »stika« s klasičnimi mediji je ustno izročilo, torej informiranje o dogajanju doma in po svetu prek pogovorov o časopisnih ali televizijskih novicah s starši ali starimi starši.

Celoten prispevek, ki je bil objavljen v tiskani izdaji Dela 8. maja 2025, je dostopen tudi na spletu.

Več o knjigi Mladi in mediji preberite tukaj. Naročite ali pa brezplačno prenesete jo lahko na straneh Založbe UL.

Categories
Digitalna zrelost Medijski repertoarji rezultati

Mladi, telefoni in medijska panika. In algoritmi.

Medijske in tehnološke rabe se med mladimi močno razlikujejo. Nekateri mladi so bolj kreativni in ustvarjajo zahtevnejše digitalne vsebine, drugi intenzivneje igrajo videoigre, “minimalisti” so zelo selektivni in medije uporabljajo predvsem za informiranje, četrti v središče svojih medijskih praks postavljajo YouTube, nekateri od teh iščejo predvsem izobraževalne vsebine … O tem, kakšne skupine mladih smo zaznali v raziskavi Medijski repertoarji mladih in kakšne so razlike v njihovih medijskih rabah in pismenosti ter na katerih ozadjih nastajajo te razlike, je v oddaji Glasovi svetov na 3. programu Radia Slovenija – program Ars govorila Tanja Oblak Črnič.

Vir slike: RTV SLO (posnetek zaslona s spletne strani oddaje).

Novinarka Urška Henigman, ki je vodila pogovor, je za spletno mesto Radia Slovenija tako povzela pogovor:

Življenjski prostor mladih je razdeljen na dve pokrajini, fizični in digitalni prostor, ki pa se stapljata in prepletata. Sodobne tehnologije so za mlade nekaj samoumevnega, v njihova življenja pa začnejo vstopati že zelo zgodaj, saj jih imamo vsi odrasli okrog njih. Iz prebiranja medijskih objav v minulem mesecu se nariše zelo zaskrbljujoča slika mladih – eni so nasilneži, drugi žrtve, imajo različne duševne stiske, ki jih rešujejo z navzven ali navznoter usmerjenim nasiljem, vsi skupaj pa so nevzgojeni, zasvojeni, razvajeni in leni, za to pa so krivi odsotni in nesposobni starši in šolski sistem, ki učiteljem ne omogoča kaznovanja in sankcioniranja. Taka sporočila razberemo iz javnega diskurza. Medijska gonja in moralna panika v zvezi z mladimi že dolgo ni bila tako silovita, svoje je k prestrašenosti in zaskrbljenosti dodala tudi angleška miniserija Adolescenca, ki naslavlja problematične spletne prostore – moškosfero in družbene medije. Kaj se dejansko dogaja z mladimi, kje so težave in kako jih reševati?

Vprašanja mladih v oddaji Infodrom

Vir slike: RTV SLO (posnetek zaslona s spletne strani oddaje).

Prvi majski Infodrom, to je mladinska informativna oddaja na TV Slovenija, je raziskoval, kje se mladi informirajo in komu pri tem zaupajo. Mlade je zanimalo, kako algoritmi na družbenih omrežjih filtrirajo informacije in kaj to pomeni za uporabnike_ce. Pri iskanju odgovorov jim je pomagala tudi Tanja Oblak Črnič.

Categories
Digitalna zrelost Medijski repertoarji rezultati

Čuj, ti, v Mariboru si!

Poleg pomladi so nam lastovke letos prinesle tudi prijazno vabilo mariborskih kolegov za izvedbo gostujočega predavanja pri predmetu Vsebina digitalnih medijev na študijskem programu Medijske komunikacije. Študij poteka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Tanja Oblak Črnič med predstavitvijo študije medijskih repertoarjev, ki je izšla v monografiji Mediji & Mladi.

Tanja Oblak Črnič in Katja Koren Ošljak sta predstavili izsledke rezultatov projekta Medijski repertoarji mladih, dotaknili pa sta se tudi preliminarnih ugotovitev raziskovalnega projekta Digitalna zrelost mladih.

Predstavljeni študiji razkrivata, kakšne so medijske prakse mladih in v kakšnih družbenih okoliščinah se te formirajo. Predavanji kontekstualizirata razumevanje otrok in mladih ter njihovega odnosa do medijev oz. tehnologije tudi z vidika procesov mediatizacije. Ena izmed ključnih karakteristik digitalne medijske krajine pa je poleg platformne družbenosti in visoke povezljivosti tudi navzkrižnost medijskih rab, ki se kaže skozi analizo medijskih repertoarjev osnovno- in srednješolske mladine.

Po predstavitvah rezultatov smo nadaljevali diskusijo s študentkami in študenti ter gostiteljema, z nosilko predmeta Vsebine digitalnih medijev Ines Kožuh in asistentom Petrom Čakšom. Obema najlepša hvala za vabilo!

Categories
Medijski repertoarji publikacije

Izid knjige Mediji & mladi

Izšla je knjiga Mediji & mladi, ki je nastala v okviru temeljnega raziskovalnega projekta MRM, ki je potekal 2020-2024 in ga je financiral ARIS. Publikacijo je uredila vodja projekta MRM Tanja Oblak Črnič, pri pripravi poglavij so sodelovale raziskovalke in raziskovalec iz projektnega tima, poleg njih pa še nekaj drugih ekspertk in ekspertov, ki raziskujejo mlade in njihove prakse z mediji oz. tehnologijami. Na voljo je v knjigarni Založbe UL.

6. februarja 2025 ob izidu knjige na Fakulteti za družbene vede UL.

Monografija analizira vpliv novih medijev in digitalizacije na vsakdanje življenje mladih in širšo družbo. Raziskuje, kako tehnologije oblikujejo njihove življenjske sloge, identitete in prakse ter predstavljajo tako kontinuiteto kot prelom s preteklimi generacijami. Ključna prednost knjige je perspektiva mladih – njihove lastne izkušnje, doživljanja in prakse, s čimer se izogne odraslocentrični obravnavi. Delo ponuja konceptualne in empirične uvide v kompleksne medijske rabe ter predrugačene digitalne prakse mladih. Posebno pozornost namenja raznolikosti medijskih izbir in stopnjam vpetosti v digitalno okolje ter prepletu generacijskih občutij in spreminjajočih se hierarhij medijskih praks. Knjiga je pomemben prispevek k razumevanju mladih v sodobni digitalni kulturi ter nujno branje za raziskovalce, pedagoge in vse, ki jih zanima vloga medijev v življenju mlade generacije.

Avtorice in avtorji desetih poglavij, ki so urejena v štirih sklopih: I. Apropriacije medijev s perspektive mladih, II. Tehnološki imperativi in transformacije pismenosti, III. Medijske preference, družbene prakse in digitalni vsakdan ter IV. Aspiracije in družbene domene odraščanja, raziskujejo medijsko prismenost, medijske repertoarje mladih, pretočne avdio kulture, videoigre in številne druge vidike digitaliziranega vsakdana.

Categories
Digitalna zrelost Medijski repertoarji novice

Predstavitev na Gimnaziji Vič

Dejan Jontes in Katja Koren Ošljak sta v okviru programa Aktivno državljanstvo dijakom in dijakinjam Gimnazije Vič predstavila izsledke o medijskih repertoarjih, medijski pismenosti in digitalni zrelosti mladih v Sloveniji.

Rezultati spletnih anket in kvalitativnih šudij so vzbudili zanimanje in diskusijo z mladimi o prihodnosti globoko mediatizirane družbe. Upamo, da jo bomo kmalu imeli priložnost nadaljevati.

Categories
Digitalna zrelost Medijski repertoarji novice rezultati

Premisleki o premoščanju digitalnih neenakosti v šolah

Katja K. Ošljak je za učitelje_ice, ravnatelje_ice in šolske strokovne delavke_ce izvedla predavanje z naslovom Prispevek šol k premoščanju digitalnih neenakosti in uresničevanju digitalnih pravic mladih. Avtorica je s predavanjem osvetljevala nekatere spregledane vidike medijske edukacije, kot je vloga socialnih dejavnikov pri formiranju (digitalne) medijske pismenosti. Poleg tega je opozorila na potencial šol, ki lahko z namenom preseganja neenakost med mladimi, izraziteje nagovarjajo potrebe mladih v digitalni družbi. Predavanje je potekalo v okviru spletnega seminarja v organizaciji Safe.si z naslovom Je dostop do interneta res otrokova pravica?.

V prispevku so bili predstavljeni izbrani rezultati projektov Medijski repertoarji mladih in Digitalna zrelost mladih ter nekatere ugotovitve iz nastajajoče doktorske raziskave o rekonceptualizaciji medijske edukacije v kontekstu mediatiziranega otroštva. Eden od predstavljenih izsledkov je bil npr. ta, da finančni položaj družin in izobrazba staršev zaznamujeta opismenjevanje mladih na področju digitalnih tehnologij in medijev.

Pretežno protekcionistični model medijskega oz. digitalnega opismenjevanja, ki prevladuje ne samo v šolah ampak tudi sicer, ne zmore presegati tovrstnih neenakih izhodišč mladih v celoti. Utrjuje pa poenostavljeno in tudi napačno razumevanje digitalnih tehnologij in medijev kot krivcev za težave mladih, čeprav so te posledica drugih okoliščin odraščanja in so prekomerna raba ter druge problematične medijske prakse zgolj simptom teh težav.

Categories
Digitalna zrelost Medijski repertoarji novice rezultati

Predstavitev raziskovalnih rezultatov evropski komunikološki skupnosti

Povezane platforme družbenih medijev kot novi generacijski (ne)redi: „Platformni repertoarji“ med slovensko mladino

Tanja Oblak Črnič je predstavljala študijo, osredotočeno na vprašanje povezanosti biografskih dogodkov v vsakdanu mladih z njihovo uporabo medijev. Mladi začnejo razvijati svoje medijske navade v zgodnjem mladostništvu, pri čemer pa njihovi medijski repertoarji kot individualno
oblikovane medijske konstelacije niso stalne in nespremenljive tvorbe. Pri pripravi prispevka sta sodelovala tudi Dejan Jontes in Barbara Brečko.

Avtorica prispevka, ki je hkrati tudi moderirala sklop predstavitev študij generacij in družine v okviru konference, je med drugim osvetlila, kako nekateri mladi izražajo svoje medijske preference na načine, ki lahko potrjujejo procese družbenega urejanja prek izraženih medijskih izbir v kontekstu njihovega vsakdanjega življenja.

Mediji in tehnologije mladih v Sloveniji

Katja Koren Ošljak je ob izsledkih doktorske raziskave predstavila tudi izsledke raziskovalnih projektov Medijski repertoarji mladih in Digitalna zrelost mladih. Omenjenim študijam je skupno raziskovanje relacij med izbiro medijev, tehnološkimi preferencami, medijsko edukacijo in vsakdanjim življenjem mladih. V predstavitvi je medijske repertoarje privzela kot skupek praks, povezanih z mediji, na tem ozadju pa je predstavila odnose med medijskimi praksami v družinskem, šolskem in vrstniškem kontekstu. Ti namreč oblikujejo pogoje, v katerih se formira medijska pismenost mladih.

Jubilejna 10. edicija konference ECREA je v Ljubljano privabila okrog 1.700 raziskovalcev_k medijev in komuniciranja.

Categories
Digitalna zrelost dogodki Medijski repertoarji

2. konferenca o mladih in novicah je potekala v Ljubljani

Pred uradno otvoritvijo letošnje konference ECREA je v Ljubljani potekala predkonferenca z naslovom Young people and news: Breaking boundaries across Europe, ki se je je udeležilo okrog 45 razpravljalcev_k v treh vzporednih sekcijah.

Konferenca je med drugim naslovila vprašanja umetne inteligence, dezinformacij, političnega komuniciranja in spremenjenih novičarskih praks med mladimi kot tudi metodološke inovacije za raziskovanje sodobnih načinov pridobivanja in generiranja novic.

V sodelovanju z mednarodno ekipo iz treh drugih univerz: Stine Bengtsson in Sofie Johansson iz Univerze Södertörn v Stockholmu, Lynn Clark iz Univerze v Denverju, Marie J. Brites in Terese Castro iz Univerze Lusófona v Portu ter ob pomoči študentke in študenta MKŠ – Nuše Detiček in Anžeta Behina – je dogodek soorganizirala članica katedre MKŠ Tanja Oblak Črnič.

V treh vzporednih sekcijah je v razpravah sodelovalo 45 raziskovalcev_k.
Categories
Medijski repertoarji publikacije rezultati

Novičarski repertoarji mladih v destabiliziranem vsakdanu

V okviru projekta MRM je nastala še ena študija, ki se osredinja na razumevanje novičarskih repertoarjev. Objavljena je bila kot izvirni znanstveni članek v reviji Media Studies / Medijske studije, letnik 15, številka 29.

Tanja Oblak Črnič, Katja Koren Ošljak in Dejan Jontes so pod drobnogled vzeli efemerne prakse nenehnega brskanja, preverjanja in objavljanja na spletu, za katere se zdi, da vse bolj nadomeščano tradicionalno medijsko potrošnjo v obliki branja, gledanja ali poslušanja.

Te medsebojno povezane prakse so nenehno prisotne zlasti med mladostniki, ki spretno preklapljajo med različnimi mediji, konteksti in situacijami. Medsebojna odvisnost takšnih medmedijskih ali čezmedijskih rab nakazuje, da se je v empiričnem raziskovanju smiselno osredotočati na več medijev hkrati; kar med drugim omogoča koncept medijskih repertoarjev. Namen te raziskave je bil preučiti novičarske repertoarje z vidika osnovno- in srednješolske mladine in raziskati, kako so motnje v vsakdanu v času pandemije covida-19 vplivale na konsumpcijo novic med mladim občinstvom.

V članku so predstavljeni rezultati raziskovalnega projekta MRM, v okviru katerega so bile izvedene fokusne skupine na vzorcu 67 mladostnikov, starih od 12 do 19 let. V njem je predstavljena tudi analiza nekoliko manjšega vzorca 59 skic medijskih omrežij. Avtorici in avtor so identificirali šest različnih repertoarjev novic, kar nakazuje na ambivalentnost mladostnikov glede njihovih medijskih preferenc.

Categories
dogodki Medijski repertoarji novice

Pismenost na prepihu – spremenjene prakse informiranja in branja

Dejan Jontes je 22. maja sodeloval na strokovnem posvetu Centra za spodbujanje pismenosti, ki deluje v okviru Mariborske knjižnice. V prispevku z naslovom Medijska potrošnja mladih v okolju medijskega izobilja je predstavil rezultate projekta Medijski repertoarji mladih s poudarkom na spremenjenih praksa informiranja in branja. Predavanja se je v spletnem okolju Zoom udeležilo skoraj 100 poslušalk in poslušalcev.


Organizatorji strokovnega posveta so pri pripravi dogodka izhajali iz Deklaracije o pravici evropskih državljanov do pismenosti, ki v uvodu poudarja:

Pismenost je bistvena za človekov razvoj./…/ Ko govorimo o pismenosti, mislimo na zmožnost branja in pisanja na taki ravni, da posamezniki lahko učinkovito razumejo in uporabljajo pisno komunikacijo v vseh medijih (tiskanih in elektronskih), kar vključuje tudi digitalno pismenost.

Deklaracija o pravici evropskih državljanov do pismenosti

Sodelujoči so na posvetu spregovorili o različnem pojmovanju in definicijah bralne pismenosti ter diskutirali o sodobnih oblikah pismenosti. Razmišljali so tudi o generacijskih razlikah pri medijskih praksah ter različnimi oblikami neenakosti in povezavah med pismenostjo in družbeno razslojenostjo.