Categories
Digitalna zrelost

Snovanje anketnega vprašalnika

V kvalitativni fazi smo spomladi 2024 opravili fokusne skupine oziroma poglobljene intervjuje s 44 mladimi oziroma mladimi odraslimi, tj. dijaki_njami, študenti_kami in zaposlenimi ter brezposelnimi osebami. Posnetke pogovorov smo med poletjem prepisali in analizirali. Prve ugotovitve bomo strnili v poročilu kvalitativne raziskave DZM, ki bo dostopno tudi na tem spletnem mestu.

Vsebinski sestanek projektne ekipe DZM je bil namenjen urejanju poročila o kvalitativni fazi raziskave ter snovanju anketnega vprašalnika. Z leve: Tanja Oblač Črnič, Jure Plaskan, Nika Šušterič, Barbara N. Brečko, Anamarija Šiša in Nuša Detiček.

Na ozadju rezultatov kvalitativne raziskave ter ugotovitev drugih študij digitalne zrelosti smo pričeli z oblikovanjem merskega inštrumenta za zajem kvantitativnih podatkov o digitalni zrelosti mladih (16-24 let) s pomočjo spletnega vprašalnika.

V povezavi z digitalno zrelostjo bomo skušali izmeriti poznavanje (digitalne) medijske krajine, digitalne kompetence, prakse digitalnega izobražavenja, digitalne potrebe – kot je potreba po digitalnem odklopu, itd.

Categories
Digitalna zrelost novice

Zaključevanje kvalitativne faze raziskave digitalne zrelosti mladih

Preden se podamo na poletne počitnice, ki prinašajo dobrodošlo zatišje in več priložnosti za kontemplacijo rezultatov raziskovalnega dela, smo na sestanku ekipe projekta Digitalna zrelost mladih (DZM) dorekli načrte za nadaljnje raziskovalne korake.

Jure Plaskan, Tanja Oblak Črnič, Nika Šušterič, Mojca Žveglič Mihelič, Anamarija Šiša, Barbara N. Brečko in Katja K. Ošljak (ni na fotofrafiji).

Ponovno se dobimo v jeseni, do takrat pa bomo opravili vsaj preliminarne analize poglobljenih intervjujev, ki smo jih opravili z mladimi (16-24 let) z dijaškim ali študentskim statusom, brezposelnimi in zaposlenimi. Kvalitativni fazi pa v jeseni sledi obsežna kvantitativna raziskava, s katero bomo digitalne potrebe merili na slovenski populaciji mladih te starosti.

Categories
kliping novice

Politične stranke mlade nagovarjajo neustrezno

Da politične stranke mladih ne nagovarjajo ustrezno, izhaja iz preliminarnih rezultatov raziskave spletne prisotnosti slovenskih političnih strank pred evropskimi volitvami 2024. Raziskavo smo izpeljali tudi v sodelovanju s študentkami in študenti FDV pri predmetu Politika in digitalna kultura, nekaj prvih izsledkov pa je po pogovoru s Tanjo Oblak Črnič in Katjo K. Ošljak povzela Lea Majcen v prispevku za STA.

Študentke in študentje, ki so sistematično pregledovali strankarske objave na spletnih mestih in družbenih omrežjih, so opazili izrazito personalizacijo kampanje, v kateri imajo kandidati in kandidatke na osebnih profilih lahko izrazito večji doseg kot profili strank. Raziskovali so tudi, kako se stranke poslužujejo populizmov, ki temeljijo bodisi na drugačenju manjšin in tujcev ter deljenju med “nami in drugimi” bodisi pa na poveličevanju strpnosti in vključujočega diskurza.

Poleg tega so si v refleksiji svojih analiz na zaključnem srečanju pri predmetu 29. maja bili enotni, da jih politične stranke v kampanji neustrezno nagovarjajo. Zaznali so namreč, da se stranke k mladim večinoma obračajo zgolj s pozivi, naj se udeležijo volitev. Kritični so bili do pokroviteljstva političnih strank, ki v volilni kampanji ne komunicirajo transparentno, njihove objave niso dovolj informative, predstavljena stališča pa premalo argumentirana. Med temami, ki so mladim zelo pomembne, pa jih stranke premalo kakovostno pokrivajo, so študentje in študentke izpostavili vojno v Ukrajini, genocid v Palestini, človekove pravice, migracije ter seveda klimatske spremembe.

Categories
dogodki Medijski repertoarji novice

Pismenost na prepihu – spremenjene prakse informiranja in branja

Dejan Jontes je 22. maja sodeloval na strokovnem posvetu Centra za spodbujanje pismenosti, ki deluje v okviru Mariborske knjižnice. V prispevku z naslovom Medijska potrošnja mladih v okolju medijskega izobilja je predstavil rezultate projekta Medijski repertoarji mladih s poudarkom na spremenjenih praksa informiranja in branja. Predavanja se je v spletnem okolju Zoom udeležilo skoraj 100 poslušalk in poslušalcev.


Organizatorji strokovnega posveta so pri pripravi dogodka izhajali iz Deklaracije o pravici evropskih državljanov do pismenosti, ki v uvodu poudarja:

Pismenost je bistvena za človekov razvoj./…/ Ko govorimo o pismenosti, mislimo na zmožnost branja in pisanja na taki ravni, da posamezniki lahko učinkovito razumejo in uporabljajo pisno komunikacijo v vseh medijih (tiskanih in elektronskih), kar vključuje tudi digitalno pismenost.

Deklaracija o pravici evropskih državljanov do pismenosti

Sodelujoči so na posvetu spregovorili o različnem pojmovanju in definicijah bralne pismenosti ter diskutirali o sodobnih oblikah pismenosti. Razmišljali so tudi o generacijskih razlikah pri medijskih praksah ter različnimi oblikami neenakosti in povezavah med pismenostjo in družbeno razslojenostjo.

Categories
dogodki Medijski repertoarji rezultati

Mlada občinstva novic v času pandemične krize

Regionalna konferenca Mednarodnega komunikološkega združenja (ICA) je 2024 potekala v Varšavi pod naslovom Human Tech Transitions: Crises in Mediatized Politics, Society & Economy.

Tanja Oblak Črnič in Dejan Jontes sta predstavljala izsledke študije, v kateri sta skupaj s Katjo K. Ošljak preučevala novičarske repertoarje mladostnikov z vidika motenj v času epidemije covida-19. Te so namreč vplivale tudi na potrošnjo novic med mladimi.

Tanja Oblak Črnič in Dejan Jontes.

Predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave na vzorcu 67 mladostnikov, starih od 12 do 18 let, so nastali v okviru projekta MRM. Posebna pozornost je bila v prispevku namenjena analizi skic osebnih medijskih preferenc, s katero je bilo identificiranih šest različnih novičarskih repertoarjev. Ti nakazujejo na ambivalentnost mladostnikov glede medijskih preferenc, pri čemer pa mladi hkrati ustvarjajo svoje osebne zbirke novičarskih medijev.

Categories
Digitalna zrelost novice

Priprava vprašalnika in vzorčnega okvira za izvedbo fokusnih skupin

Na daljšem sestanku, ki smo ga izvedli v kombinirani obliki, saj sta dve sodelavki bili prisotni prek spleta, smo potrdili vprašalnik za poglobljene pogovore z udeleženkami in udeleženci fokusnih skupin. V naslednjih korakih bomo uskladili in potrdili še vzorčni okvir, izpeljali pilotne fokusne skupine z namenom testiranja vprašalnika ter protokola.

Anamarija Šiša, Jure Plaskan, Mojca Žveglič Mihelič in Tanja Oblak Črnič ter (prek zooma) Barbara N. Brečko in Nika Šušterič.

Marca bomo pričeli z rekrutacijo, v drugi polovici meseca in v aprilu pa načrtujemo izvedbo vseh pogovorov.

Categories
Digitalna zrelost kliping

Pogovor o rezultatih z mladimi v studiu TVSLO1

Sodelovali smo v oddaji Digitalno varni, ki na 1. programu TV Slovenija odpira prostor za poglobljeno razpravo z mladimi o aktualnih vprašanjih sodobnega časa in prepletenosti njihovega vsakdanjega življenja z digitalnimi mediji. Oddajo sta vodila Tina Antončič in Dino Šubašić.

Katja K. Ošljak je skupaj z drugimi raziskovalci_kami in strokovnjaki_njami pogovarjala z mladimi o njihovih medijskih praksah. Predstavili pa smo jim tudi izsledke raziskave med dijaki in dijakinjami, ki smo jo opravili v okviru projekta Medijski repertoarji mladih ter ob tem napovedali še, kaj nameravamo raziskovati v okviru projekta Digitalna zrelost mladih.

Categories
dogodki novice

Priznanje za zagovorništvo na področju varstva osebnih podatkov

Lansko leto je tudi s pomočjo podatkov, zbranih v okviru projekta Medijski repertoarji mladih, nastala razstava Kaj te briga?! Izpostavila je izzive in priložnosti odraščanja v vse bolj digitaliziranem vsakdanu. Pobudnici in eni od avtoric razstave Katji K. Ošljak je Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik za delo na področju ozaveščanja specifikah odraščanja v upodatkovani družbi podelila priznanje Ambasador zasebnosti.

Mojca Prelesnik in Katja K. Ošljak.
Foto: Miran Juršič.

Na dogodku, s katerim so organizatorji obeležili Evropski dan varstva osebnih podatkov, je potekala tudi okrogla miza, na kateri so poleg prejemnice piznanja sodelovali namestnica informacijske pooblaščenke RS Alenka Jerše, Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Tadej Hren z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnosti SI-CERT ter Klemen Kraigher Mišič iz podjetja GDPR plus. Pogovor je moderirala Jelena Burnik.

Alenka Jerše, Aleš Završnik, Klemen Kraigher Mišič, Katja K. Ošljak, Tadej Hren in Jelena Burnik.
Foto: Miran Juršič.
Categories
novice

Sestanek skupine CRP Digitalna zrelost mladih

Novo leto smo članice in član projektne skupine, ki proučuje digitalno zrelost mladih in njihove digitalne potrebe, začeli s s pregledom preliminirarnih rezultatov primerjalne analiza raziskav s področja digitalne, medijske in sorodnih pismenosti. V naslednjem koraku pa se bomo posebej osredotočili na instrumente za merjenje različnih kompetenc in znanj, povezanih z digitalnimi mediji in tehnologijo.

Naše delo bomo do poletja nadaljevali na treh prioritetnih področjih: najprej bomo podrobneje analizirali inštrumente za merjenje digitalne, medijske in sorodnih pismenosti; spomladi bomo izvedli fokusne skupine z mladimi (16-24 let), da bi razumeli njihove poglede in potrebe na področju digitalne družbe; sočasno pa bomo razvijali anketni vprašalnik, s katerim bomo merili digitalno zrelost mladih v Sloveniji.

Categories
dogodki

Medijska pismenost v kontekstu mladinske medijske kulture

5. decembra smo na UL FDV gostili skupino 12 raziskovalcev in profesorjev, ki v Albaniji v okviru raziskovalno-aplikativnega projekta razvijajo visokošolski predmet Medijska pismenost. S prihodnjim študijskim letom bo uveden na skupno enajstih albanskih humanističnih, družboslovnih, naravoslovnih in tehniških fakultetah.

Ob otvoritvi simpozija je goste nagovorila prodekanja FDV za znanstvenoraziskovalno področje Andreja Jaklič.

Tanja Oblak Črnič, Nika Šušterič, Barbara Brečko in Katja K. Ošljak so predstavile izsledke projekta MRM ter raziskovalni načrt za delo na novem projektu Digitalna zrelost mladih, ki ga financirata ARIS in Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Koordinatorica raziskovalne dejavnosti Albanskega inštituta za medije institutemedia.org Ilda Londo je predstavila albanski nacionalni projekt za dvig medijske in informacijske pismenosti.

Ilda Londo na Albanian Media Institute vodi projekt uvajanja medijske in informacijske pismenosti v terciarnem izobraževanju.

V sodelovanju s še dvema sodelavcema Dejanom Jontesom in Juretom Plaskanom ter sodelavko Veroniko Tašner smo izpeljali tri referate, v katerih smo: 1) predstavili medijske repertoarje slovenske osnovno- in srednješolske mladine, izmerjene v 2021 in 2022; 2) skicirali formiranje medijske in digitalne pismenosti v kontekstu slovenskih družin in šol; 3) predstavili nov projekt, ki bo raziskal potrebe mladih in mladih odraslih na področju digitalnega oziroma medijskega opismenjevanja.

Barbara Brečko je predstavila izhodišča za raziskovalno delo v okviru projekta Digitalna zrelost mladih.