Avtor: Katja K. Ošljak

Digitalne potrebe mladih in ponotranjanje imperativov sodobnih digitalnih družb

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 19. 10. 2026

Letošnja konference AoIR – Association of Internet Researchers Conference je pod naslovom Regenerations oziroma Obnavljanja je potekala v mehiškem glavnem mestu. Preko 400 raziskovalcev_k interneta je med 14. in 17. oktobrom 2026 v Mexicu predstavljalo najaktualnejše rezultate s področja internetnih študij. Slovenijo in Univerzo v Ljubljani sta s prispevkom zastopali Anamarija Šiša in Katja K. Ošljak.

Katja K. Ošljak med predstavitvijo prispeva o digitalnih potrebah mladih in imperativih digitanih družb na konferenci AoIR 2026. Soavtorica pispevka Anamarija Šiša je bila tudi v vlogi moderatorke panela.
Foto: Anamarija Šiša.

V predstavitvi sta prikazali, kako se mladi spopadajo z zahtevami globoko mediatiziranih družb. Namesto da bi k digitalnemu življenju mladih pristopali skozi prevladujoče narative tehnološkega optimizma (“digitalni domorodci”) ali diskurz o škodljivosti (odvisnost, prekomerna raba), sta analizirali, kako se vsakodnevne digitalne prakse mladih pojavljajo v infrastrukturnih pogojih, ki jih oblikujejo platformizacija, algoritmizacija in upodatkovljenje.

Udeleženke in udeleženec panela Otroci, mladi in upravljanje platform (Children, Youth, and Platform Governance) na AoIR 2026: Anamarija Šiša, Yixi Zhao, Katja K. Ošljak, Jeffrey Wimmer in Carine Roos.
Foto: Tanja Oblak Črnič.

Na podlagi podatkov, pridobljenih s 15 kvalitativnimi skupinskimi intervjuji, v katerih je sodelovalo 45 mladih in mladih odraslih v starosti od 16 do 24 let, avtorici “digitalne potrebe” razumetate kot družbene imperative, ki so ponotranjeni v posameznikove_čine odgovornosti (ne pa kot psihološke primanjkljaje ali razvojne potrebe). Sodelujoči mladi so opisali tri medsebojno povezana nasprotja, ki oblikujejo njihovo vsakdanje digitalno življenje: pritisk, da morajo biti nenehno informirani ob sočasnih izkušnjah s preobremenjenostjo z informacijami; pričakovanje digitalne kompetentnosti ob omejeni institucionalni podpori; ter normo nenehne povezanosti ob hkratni potrebi po odklapljanju od digitalnega.

Na vseh teh področjih je odgovornost (1. za upravljanje informacijskih tokov in selekcioniranje informacij, 2. pridobivanje in ohranjanje kompetenc ter 3. regulacijo digitalne prisotnosti in odklopa) individualizirana. Mladi digitalne imperative doživljajo – ne kot zunanje omejitve – ampak kot pogoje za sodelovanje v sodobnem družbenem življenju. Njihovih strategij pa ni možno poenostavljeno razumeti kot zgolj upor, saj gre za kompleksna pogajanja in prilagajanja znotraj globoko mediatiziranih infrastruktur.

novice

Na konferenci evropskega komunikološkega združenja

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 15. 9. 2026

Med 8. in 11. septembrom 2026 je na Masarykovi univerzi v Brnu na Češkem potekala 11. mednarodna znanstvena konferenca evropskega komunikološkega združenja ECREA z naslovom Paths, Connections and Futures, kjer smo predstavili najnovejše študije na podlagi rezultatov raziskovalnega projekta Digitalna zrelost mladih.

Anamarija Šiša, Nuša Detiček, Tanja Oblak Črnič in Jure Plaskan na konferenci ECREA 2026 v Brnu.

Tanja Oblak Črnič in Jure Plaskan sta predstavila delo Between autonomy and social needs of the young audience: A critical revision of digital maturity concept. V prispevku sta kritično ovrednotila koncept digitalne zrelosti, ki sta ga definirala kot večplasten pojav, v katerem se visoka avtonomija mladih pri uporabi digitalnih tehnologij prepleta z občutkom ujetosti v digitalnem okolju, kar razkriva temeljni paradoks njihovega digitalnega vsakdana. Pri pripravi prispevka sta sodelovali tudi Katja Koren Ošljak in Anamarija Šiša.

Jure Plaskan in Tanja Oblak Črnič med predstavitvijo kritične analize koncepta digitalne zrelosti.

Nuša Detiček je predstavila prispevek From digital savvy to democratic responsibility: How young citizens engage with AI, v katerem v soavtorstvu s Tanjo Oblak Črnič, preučujeta kako mladi kritično in odgovorno pristopajo k umetni inteligenci. Ugotovitve kažejo, da se je začetna previdnost, zadržanost in eksperimentalnost v odnosu mladih do umetne inteligence postopoma preoblikovala v bolj premišljeno in ciljno usmerjeno uporabo. Mladi, ki jih lahko opredelimo kot »nastajajoče državljane« (Oblak, 2023), torej dejavno razmišljajo o etičnih in družbenih implikacijah umetne inteligence.

Nuša Detiček je v sodelovanju s Tanjo Oblak Črnič predstavila, kako mladi pristopajo k in razmišljajo o rabi UI.

Anamarija Šiša je predstavila prispevek Tensions between digital imperatives and digital needs among young people, ki je nastal v soavtorstvu s Katjo Koren Ošljak. V njem sta analizirali tri ključne napetosti v vsakdanjem digitalnem življenju mladih. Napetost med zahtevo po stalni informiranosti in informacijsko preobremenjenostjo, med pričakovanji glede digitalnih kompetenc in omejeno institucionalno podporo ter med pričakovanji stalne povezanosti in potrebo po digitalnem odklopu.

Anamarija Šiša med predstavitvijo prispevka o napetostih, ki jih doživljajo mladi ob imperativih digitalizirane družbe.

kliping novice

Ob medijski pismenosti ne pozabimo na vlogo države

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 21. 8. 2026

Dobrobit mladih na spletu pogosto povezujemo z njihovo medijsko pismenostjo. Ta je rezultat medijske edukacije, ki je kompleksna in sega vse od dostopnosti naprav in medijev, uporabniških veščin in tehniškega znanja, pa vse do zmožnosti za analitično ter kritično branje in ustvarjanje medijskih tekstov. V Omizju na TV Slovenija je skupaj z drugimi gosti – Petro Zupančič (Akos), Robertom Železnikom (OŠ Cirkulane-Zavrč), Saro Bugarinović (Mladinski program TV Slovenija) in novinarko Tino Antončič o tem razpravljala Katja K. Ošljak. V razpravi je poudarila, da je ob sistematični medijski edukaciji in celoviti medijski pismenosti za dobrobit mladih v digitalni družbi zelo pomembna regulacija digitalnih platform.

Fotografija sodelujočih v oddaji omizje, ki sedijo ob okrogli mizi v studiu: Petra Zupančič, Robert Železnik, Sara Bugarinović, Katja K. Ošljak in Tina Antončič. — Z leve: Petra Zupančič, Robert Železnik, Sara Bugarinović, Katja K. Ošljak in Tina Antončič.
Foto: Borut Gale/TV Slovenija

Digitalna zrelost novice publikacije rezultati

Mladi in digitalno

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 5. 7. 2026

Znanstvena monografija Mladi in digitalno: fragmenti vsakdanjih življenj, ki sta jo uredili Katja Koren Ošljak in Nika Šušterič, v središče postavlja mlade in mlade odrasle ter raziskuje njihovo vpetost v digitalizirano družbeno stvarnost. Pri tem posebej pozorno obravnava razpetost današnjih mladih med raznoterimi družbenimi imperativi glede izobraževanja, zaposlovanja, družbenega vključevanja, skrbi zase, druženja in negovanja čustvenih vezi.

Naša nova knjiga predstavlja rezultate raziskovalnega projekta Digitalna zrelost mladih. Delo Mladi in digitalno pa bo mogoče brati tudi kot nadaljevanje naše prejšnje monografije Mediji in mladi, ki obravna medijsko-tehnološke prakse osnovno- in srednješolske mladine in jo je uredila Tanja Oblak Črnič. Mladi in digitalno namreč pod drobnogled jemlje nekoliko starejšo populacijo (16–24 let) mladih, njihovo digitalno zrelost in dobrobit, (digitalne) prostore izobraževanja in pismenost za uporabo orodij generativne umetne inteligence.

Vabljeni k branju

Iz recenzije Dejana Jontesa:

Monografija Mladi in digitalno: fragmenti vsakdanjih življenj predstavlja konceptualno in empirično relevanten prispevek k razumevanju mladih v digitalizirani družbi. Njena osrednja odlika je analitična in teoretska natančnost, saj se avtorice in avtor izognejo redukcionističnim, moralno-paničnim interpretacijam mladostniških digitalnih praks ter namesto tega ponudijo diferenciran okvir, v katerem so tehnologije razumljene kot družbeno pogojene infrastrukture in kot del vsakdanjih rutiniziranih praks.

Iz recenzije Žive Kos:

Avtorice in avtorji osvetlijo samoumevnosti in strahove v povezavi z digitalnimi spretnostnimi novih generacij in opozarjajo na vztrajanje digitalnih neenakosti. Knjiga med drugim osvetljuje tudi konceptualne in terminološke aspekte in je zato pomembno izhodišče za pedagoge, starše in odločevalce, ki želijo razumeti, kako digitalni mediji in umetna inteligenca dejansko sooblikujejo prihodnost izobraževanja in dela.

Knjiga sta založili Fakulteta za družbene vede in Pedagoška fakulteta UL, brezplačno dostopna pa je v spletni knjigarni Založbe UL.

mladi in digitalno (e-knjiga)

Digitalna zrelost publikacije rezultati

Zaključek projekta in raziskave digitalne zrelosti med mladimi v Sloveniji

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 17. 4. 2026

Uradno smo zaključili triinpolletni raziskovalni projekt CRP Digitalna zrelost mladih: družbene potrebe in neformalno izobraževanje mladih v digitalni dobi.

Z leve v smeri urinega kazalca: Nika Šušterič, Tanja Oblak Črnič, Katja Koren Ošljak, Barbara N. Brečko, Jure Plaskan in Anamarija Šiša. Fotografira: Nuša Detiček.

Leta 2023 smo prejeli financiranje za projekt DZM in oktobra začeli z raziskovalnim delom. Do marca 2026 smo opravili vse napovedane obveznosti do naročnikov in financerjev (Ministrstvo za digitalno preobrazbo RS in ARIS). Vsaj do konca leta 2026 pa bomo nadaljevali z diseminacijo raziskovalnih rezultatov.

Kmalu izide znanstvena monografija z naslovom Mladi in digitalno: fragmenti vsakdanjih življenj – najprej kot eknjiga, nato pa še v tiskani obliki. V delu imamo tudi več znanstvenih člankov in prispevkov, ki jih nameravamo predstaviti na mednarodnih konferencah.

novice

Dobrobit mladih v digitalni dobi

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 12. 3. 2026

Katja Koren Ošljak je v prispevku z naslovom Digital wellbeing of young people within the imperatives of late modern societies (Digitalna dobrobit mladih med imperativi poznomodernih digitaliziranih družb) predstavila ugotovitve kvalitativne študije o tenzijah v kontekstu digitaliziranega vsakdana, s katerimi se soočajo mladi (16–24 let). Študija, ki je nastala v soavtorstvu z Anamarijo Šiša, raziskuje, kako se mladi soočajo z imperativi današnjih digitaliziranih družb. Predstavljena empirična analiza razkrije tri osrednja področja, na katerih se mladi znajdejo v primežu teh imperativov: 1. informiranje, 2. izobraževanje in delo ter 3. upravljanje socialno-emocionalnih odnosov. Kot odziv na te zahteve se med mladimi porajajo specifične, digitalne potrebe, med katerimi izstopajo 1. odklapljanje od digitalnega, 2. prizadevanja za digitalno in medijsko pismenost ter 3. socialna vključenost oziroma iskanje občutka pripadnosti.

Udeleženki in udeleženca okrogle mize o digitalni dobrobiti mladih: Alja Videtič Paska, Katja Koren Ošljak, Octavian Mihai Machidon in Răzvan – Marius Predatu.

Na okrogli mizi so sodelovali tudi profesorica z Medicinske fakultete UL dr. Alja Videtič Paska, docent s Fakultete za računalništvo in informatiko UL dr. Octavian Mihai Machidon in z Oddelka za klinično psihologijo in psihoterapijo Univerze Babes-Bolyai v Romuniji docent dr. Răzvan – Marius Predatu. Pogovor je moderiral profesor dr. Igor Švab.

Digitalna zrelost publikacije rezultati

Pregled dobrih praks

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 9. 3. 2026

Značilnosti sodobnih z mediji in tehnologijami nasičenih družb zahtevajo digitalno kompetenco vseh mladih, ne glede na izobrazbeno raven, ki jo bodo dosegli ali poklic, ki ga bodo v prihodnosti opravljali. V okviru projekta smo zato opravili eno od obsežnejših študij digitalnih potreb in kompetenc mladih, poleg pa okvir DigComp dopolnili z obširnim merjenjem in razumevanjem digitalne zrelosti mladih. S tem smo pozornost usmerili na zaznave in sposobnosti, kot jih zaznavajo mladi sami, s čimer obravnavana vprašanja naslavljamo celoviteje, kot to običajno počno obstoječe nacionalne in mednarodne raziskave. Ciljna skupina tukajšnjega projekta so mladi in mladi odrasli v obdobju od 16 do 24 let.

V zadnjem letu projekta DZM smo se osredotočali predvsem na dvoje:

Pregledali in analizirali smo dobre prakse na področju neformalnega izobraževanja, s katerimi je možno prispevati k digitalni zrelosti mladih. V ta namen smo opravili smo meta-analizo mednarodnih raziskav neformalnih izobraževanj za dvig digitalnih kompetenc ter oblikovali tipologijo izobraževalnih praks za razvoj digitalnih kompetenc mladih. Temu pa je sledila podrobnejša študija izbranih uspešnih praks s predlogi in dopolnitvami za njihov prenos v slovenski izobraževalni kontekst.
Oblikovali smo predlog smernic in ukrepov z namenom zmanjševanja digitalnega razkoraka. Predlog rešitev sugerira sistematično uvajanje prepoznanih dobrih praks na področju digitalnega opismenjevanja v formalnem in neformalnem izobraževanju, kar lahko prispeva k zmanjševanju digitalnih neenakosti med mladimi.

Preliminarne ugotovitve in pripadajoče raziskovalne korake prikazujemo v poročilu.

Pregled dobrih praks in edukacijske smernice,
poročilo (PDF)Prenos

novice

Zaključevanje projekta o digitalni zrelosti

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 15. 1. 2026

Na januarskem sestanku smo pozornost namenili odprtim nalogam in poročilom. Zaključevanje projekta namreč zahteva tudi transparentno poročanje financerjem glede vseh naših aktivnosti.

Januarski sestanek smo izpeljali v spletni obliki.

Ena izmed prijetnejših – čeprav zelo zahtevnih nalog, ki nas še čaka, je zaključevanje znanstvene monografije o digitalni zrelosti mladih in mladih odraslih v Sloveniji. Monografija, ki bo obsegala pet poglavij na približno 150 straneh, bo izšla v sozaložništvu FDV in PEF UL. Ko bo na voljo za branje, vas o tem nemudoma obvestimo!

Digitalna zrelost dogodki rezultati

UI kot infrastruktura mladinske kulture

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 10. 12. 2025

Na Fakulteti za družbene vede UL se je 9. decembra odvil že tradicionalni Slovenski politološki dan, ki ga organizira Slovensko politološko društvo. Ena izmed osrednjih tem konference, ki je letos nosila naslov Politična oblast, odpor in (ne)zmožnost zavezništev, je bilo tudi vprašanje o protislovjih današnjega časa. Na panelu Družboslovna implikacija orodij umetne inteligence je Nuša Detiček predstavila kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih rezultatov projekta Digitalna zrelost mladih, ki se vežejo na (upo)rabo in stališča mladih do orodji umetne inteligence (klepetalniki generativne UI). Predstavitev je bila konceptualno postavljena v infrastrukturni model sodobne družbenosti, s katerim je bilo prikazano, da za mlade generativna UI ni zgolj orodje, temveč postaja infrastruktura njihovega vsakdanjega delovanja.

Nuša Detiček med predstavitvijo rezultatov projekta Digitalna zrelost mladih, ki se vežejo na (upo)rabo in stališča mladih do orodji generativne umetne inteligence.

V tem kontekstu se odpira ključno vprašanje: kako mladi v Sloveniji apropriirajo ta orodja in kakšne posledice ima to za njihovo vsakdanjost? Empirični podatki projekta Digitalna zrelost mladih kažejo, da mladi v Sloveniji orodja generativne UI množično vključujejo v učne, ustvarjalne in vsakdanje odločitvene prakse, pri čemer jih pogosto razumejo kot kognitivno oporo, »sodelavca«, pa tudi kolega/prijatelja. Hkrati rezultati razkrivajo izrazito heterogenost vzorcev rabe in stališč, ki je povezana z izobrazbeno ravnjo, zaposlitvenim statusom in širšo digitalno pismenostjo mladih. UI se tako vzpostavlja kot infrastruktura, ki lahko bodisi krepi obstoječe neenakosti bodisi – ob ustreznih podpornih mehanizmih – deluje kot vir opolnomočenja.

Nuša je zaključila z mislijo, da generativna UI ne izumlja nič povsem novega, temveč remodulira stare procese in ustvarja pogoje za nove oblike družbenosti na eni strani, ter nove-stare (vire) neenakosti na drugi strani. Zato je ključno razvijati vključujoče in refleksivno (ne)formalno izobraževanje, ki bo primerljivo opolnomočilo različne skupine mladih. Le tako bodo mladi ne le uporabniki, temveč soustvarjalci digitalne prihodnosti.

Medijski repertoarji novice rezultati

Na 41. knjižnem sejmu

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 1. 12. 2025

V pogovoru urednice knjige Mediji in mladi Tanje Oblak Črnič ter dveh (izmed mnogih) avtorjev_ic Ane Vogrinčič Čepič s Filozofske fakultete UL in Katje Koren Ošljak smo osvetlile vlogo družin, vrstnikov in šole v procesih medijske socializacije mladih. Tudi zato ker je razprava, ki jo je vodila Urška Henigman s Prvega programa Radia Slovenija, potekala na knjižnem sejmu, smo v središče predstavljenih ugotovitev postavile odnos otrok in mladine do branja ter ga umeščale ob njihove druge medijske izbire in digitalno opismenjevanje.

Urška Henigman, Ana Vogrinčič Čepič, Katja Koren Ošljak in Tanja Oblak Črnič na odru Založniške akademije na 41. knjižnem sejmu.

Vsi, ki ste zamudili razpravo, lahko delčku rezultatov, ki jih predstavlja Ana Vogrinčič Čepič, prisluhnete v reportaži kulturno–umetniškega programa TV Slovenija.

Kontakt

Partnerici projekta