Avtor: Katja K. Ošljak

UI kot infrastruktura mladinske kulture

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 10. 12. 2025

Na Fakulteti za družbene vede UL se je 9. decembra odvil že tradicionalni Slovenski politološki dan, ki ga organizira Slovensko politološko društvo. Ena izmed osrednjih tem konference, ki je letos nosila naslov Politična oblast, odpor in (ne)zmožnost zavezništev, je bilo tudi vprašanje o protislovjih današnjega časa. Na panelu Družboslovna implikacija orodij umetne inteligence je Nuša Detiček predstavila kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih rezultatov projekta Digitalna zrelost mladih, ki se vežejo na (upo)rabo in stališča mladih do orodji umetne inteligence (klepetalniki generativne UI). Predstavitev je bila konceptualno postavljena v infrastrukturni model sodobne družbenosti, s katerim je bilo prikazano, da za mlade generativna UI ni zgolj orodje, temveč postaja infrastruktura njihovega vsakdanjega delovanja.

Nuša Detiček med predstavitvijo rezultatov projekta Digitalna zrelost mladih, ki se vežejo na (upo)rabo in stališča mladih do orodji generativne umetne inteligence.

V tem kontekstu se odpira ključno vprašanje: kako mladi v Sloveniji apropriirajo ta orodja in kakšne posledice ima to za njihovo vsakdanjost? Empirični podatki projekta Digitalna zrelost mladih kažejo, da mladi v Sloveniji orodja generativne UI množično vključujejo v učne, ustvarjalne in vsakdanje odločitvene prakse, pri čemer jih pogosto razumejo kot kognitivno oporo, »sodelavca«, pa tudi kolega/prijatelja. Hkrati rezultati razkrivajo izrazito heterogenost vzorcev rabe in stališč, ki je povezana z izobrazbeno ravnjo, zaposlitvenim statusom in širšo digitalno pismenostjo mladih. UI se tako vzpostavlja kot infrastruktura, ki lahko bodisi krepi obstoječe neenakosti bodisi – ob ustreznih podpornih mehanizmih – deluje kot vir opolnomočenja.

Nuša je zaključila z mislijo, da generativna UI ne izumlja nič povsem novega, temveč remodulira stare procese in ustvarja pogoje za nove oblike družbenosti na eni strani, ter nove-stare (vire) neenakosti na drugi strani. Zato je ključno razvijati vključujoče in refleksivno (ne)formalno izobraževanje, ki bo primerljivo opolnomočilo različne skupine mladih. Le tako bodo mladi ne le uporabniki, temveč soustvarjalci digitalne prihodnosti.

Medijski repertoarji novice rezultati

Na 41. knjižnem sejmu

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 1. 12. 2025

V pogovoru urednice knjige Mediji in mladi Tanje Oblak Črnič ter dveh (izmed mnogih) avtorjev_ic Ane Vogrinčič Čepič s Filozofske fakultete UL in Katje Koren Ošljak smo osvetlile vlogo družin, vrstnikov in šole v procesih medijske socializacije mladih. Tudi zato ker je razprava, ki jo je vodila Urška Henigman s Prvega programa Radia Slovenija, potekala na knjižnem sejmu, smo v središče predstavljenih ugotovitev postavile odnos otrok in mladine do branja ter ga umeščale ob njihove druge medijske izbire in digitalno opismenjevanje.

Urška Henigman, Ana Vogrinčič Čepič, Katja Koren Ošljak in Tanja Oblak Črnič na odru Založniške akademije na 41. knjižnem sejmu.

Vsi, ki ste zamudili razpravo, lahko delčku rezultatov, ki jih predstavlja Ana Vogrinčič Čepič, prisluhnete v reportaži kulturno–umetniškega programa TV Slovenija.

Prispevek z okrogle mize o mladih, medijih in branju se prične v sedmi minuti ob 06:25.

novice

Raziskovalni dan

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 11. 11. 2025

Oddelek za medijske in komunikacijske študije na Univerzi Södertörn v Stockholmu na Švedskem že vrsto let dvakrat letno organizira t. i. raziskovalne dneve. Sodelavci_ke, gostujoči_e raziskovalci_ke, doktorski_e študentje_ke in post–doktorski_e raziskovalci_ke kolegialno prediskutirajo nastajajoče znanstvene publikacije, preden jih posredujejo v postopke objav. Te publikacije so lahko osnutki oziroma idejne zasnove člankov, poglavij za knjige ali učbenike, raziskovalne prijave projektov ali druga podobna besedila.

Raziskovalnega dne Oddelka za komunikacijske in medijske študije na Univerzi Södertörn se je novembra 2025 udeležilo 27 raziskovalcev_k.

Raziskovalni seminar je praviloma celodnevni dogodek, ki poteka v angleščini in se odvija zunaj fakultete, organiziran pa je podobno kot manjša enodnevna konferenca ali simpozij. Vsakemu prispevku sta dodeljena dva respondenta, ki ustno komentirata prebrano besedilo. Recenzentski diskusiji, ki traja do 40 min, se lahko s svojimi uvidi priključijo vsi prisotni. Gre za primer dobre prakse in kolegialne pomoči med sodelavci_kami, ki si lahko – ne glede na ožjo ekspertizo, medsebojno pomagajo pri izboljšavi še nedodelanih tekstov.

Ingrid Forsler in Sofia Johansson.

Takšnega seminarja se je v torek, 4. novembra, udeležila tudi Tanja Oblak Črnič, ki je na povabilo organizatoric Sofie Johansson in Stine Bengsston, predstavila osnutek poglavja za prihajajočo uredniško zasnovano znanstveno monografijo, ki nastaja kot rezultat raziskovalnega dela v okviru projekta Digitalna zrelost mladih. S pomočjo temeljitih in konstruktivnih odzivov Staffana Ericsona in Ekaterine Kalinine je prejela vrsto pripomb in predlogov, kako poglavje še dodelati in ga približati ne le akademski, ampak tudi širši strokovni javnosti.

Digitalna zrelost novice rezultati

Digitalna zrelost v algoritmični družbi

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 3. 11. 2025

Med 30. in 31. oktobrom je na Univerzi Södertörn na Švedskem potekala mednarodna konferenca z naslovom Navigating the Algoritmic Society, ki se je udeležila tudi Tanja Oblak Črnič in v sodelovanju z Anamarijo Šiša in Katjo Koren Ošljak predstavila referat z naslovom Digital Maturity in an Algorithmic Society: Everyday Practices of Navigation and Disconnection among Young People.

Tanja Oblak Črnič med predstavitvijo prispevka o vsakdanjih praksah mladih pri navigiranju v digitalnem kontekstu in odklapljanju od digitalnega.

Na konferenci je sicer v treh vzporednih sekcijah sodelovalo več kot 60 udeležencev, ki so v svojih referatih in panelnih okroglih mizah razpravljali o digitalni navigaciji, algoritmizaciji in upodatkovljenju vsakdanjega življenja, se spraševali o metodoloških preobrazbah in novih načinih pridobivanja in proizvajanja raziskovalnih podatkov, zahtevah po inoviranju raziskovalnih pristopov ter konceptualnih okvirih, ki bi zmogli zajeti kompleksne okoliščine, tehnološke imperative in družbene infrastrukture sodobnega digitaliziranega sveta. T. i. »navigacijski obrat« namreč izpostavlja nove načine premikanja po medijskih okoljih, ki pa niso enoznačna – nudijo lahko občutke lahkotnosti, svobode, emancipacije, kot tudi kaosa, negotovosti in tveganj.

Udeleženci_ke konference Navigating Algorithmic Society na Universi Södertörn v Stockholmu na Švedskem.

Tanja Oblak Črnič je obrat do razumevanja premikanja v sodobnih medijskih okoljih orisala s konceptom digitalne zrelosti, ki pozornost namenja družbeno koristnim rabam in zapolnjuje vrzel na področju raziskovanja t. i. »zrelostnih« rab digitalnih tehnologij med mladostniki. V empiričnem smislu je predstavila tudi preliminarne ugotovitve obširne anketne raziskave med slovenskimi srednješolci in mladimi odraslimi, ki med drugim nakazuje, katere skupine mladostnikov so v tem smislu ranljivejše, katere pa bolje opolnomočene. Izpostavila je ključne strukturne zaviralne in spodbujevalne dejavnike digitalne zrelosti ter s pomočjo konkretnih ugotovitev kritično izpostavila šibkosti psihološko–razvojne perspektive in opozorila na vlogo kulturnega kapitala, praks digitalnega umika in digitalnega kapitala, ki vsak na svojstven način generirajo pomembne diferenciacije med mladimi.

Digitalna zrelost novice rezultati

Cinizem in ponotranjena odgovornost mladih za digitalno dobrobit

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 18. 10. 2025

Letošnja konference AoIR – Association of Internet Researchers Conference je pod naslovom Ruptures oziroma Prelomi potekala v nekdanjem brazilskem glavnem mestu. Prek 700 raziskovalcev_k interneta je med 15. in 18. oktobrom 2025 v Riu de Janeiru predstavljalo najaktualnejše rezultate s področja internetnih študij. Slovenijo in Univerzo v Ljubljani so zastopale Anamarija Šiša, Katja K. Ošljak in Tanja Oblak Črnič.

Zadovoljne po predstavitvi: Katja K. Ošljak, Tanja Oblak Črnič in Anamarija Šiša.

Sodobno medijsko okolje zaznamujejo številne spremembe, ki so povezane z rabami in zaupanjem mladih do digitalnih platform. V prispevku te spremembe naslavljamo kot diskontinuitete v medijski potrošnji in epistemološke prelome v 1. odnosu mladih do (digitalnih) medijev, 2. njihovem zaupanju napram (digitalnim) medijem ter 3. razmerjih moči med posamezniki in platformami. Osredotočamo se na to, kako digitalne platforme oblikujejo odnos mladih do verodostojnosti novic in etičnosti oziroma odgovornosti medijskih organizacij ter na naraščajočo individualizacijo odgovornosti; slednje se kaže v razmislekih, da so uporabniki sami odgovorni za krmarjenje po netransparentnih in izkoriščevalskih digitalnih ekosistemih. Študija temelji na kvalitativnih spoznanjih iz raziskovalnega projekta Digitalna zrelost mladih, v okviru katerega je bilo intervjuvanih 41 oseb, starih od 16 do 24 let.

Anamarija Šiša in Katja K. Ošljak med predstavitvijo.

Naš namen je bil raziskati medijske prakse mladih in prepoznati njihove potrebe v kontekstu njihovih digitalnih izkustev ter pomankljivosti digitalne medijske krajine. V navezavi na predhodne raziskave s področij medijskih študij, digitalne sociologije in kritičnih študij digitalnih platform opažamo, kako upad institucionalnega zaupanja in vzpon platformnih epistemologij, prispevata k zamikih v razumevanju verodostojnosti medijev, njihove moči in delovanja. Na podlagi kvalitativne tematske analize se ti prelomi kažejo kot: 1. cinizem do družbenih medijev in digitalnih platform, 2. okrepljena, a protislovna pričakovanja do tradicionalnih medijev ter 3. individualizacija odgovornosti (ponotranjena odgovornost) za digitalno dobrobit.

novice

Kako mladi navigirajo med algoritmiziranimi tokovi vsebin

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 29. 9. 2025

Poletna šola Biotehniške fakultete UL

Da bi razumeli prakse mladih v digitalnem okolju in kako pri tem ločujejo med dejstvi na eni strani ter lažnimi novicami, ponarejenimi vsebinami in propagando na drugi, je pomembno razumeti specifike aktualne medijske in tehnološke krajine. Zato je Katja Koren Ošljak v uvodnem delu predavanja za udeležence_ke Poletne šole Biotehniške fakultete UL, ki letos poteka pod naslovom Znanost na razpotju, predstavila koncept mediatizacije kot splet procesov medijskih sprememb in z njimi povezanih sprememb v kulturi ter družbi.

Mediatizacija v ospredje ne postavlja samih medijskih ali tehnoloških novosti. Namesto tega pojasnjuje oblike družbenega komuniciranja, ki se formirajo ob vpenjanju medijev (kot tehnoloških platform, organizacij, njihovih standardov produkcije, vsebin itn.) v vsakdanje življenje posameznikov, njihove socialne prakse in kulturo ter družbene procese, institucije in njihovo delovanje.

S študenti so nato skupaj preverjali svoje sposobnosti prepoznavanja ponarejenih oziroma računalniško generiranih vsebin ter se podali v zgodovino fenomena lažnih novic in panik, ki spremljajo razvoj novih medijev ter tehnologij.

Infoverzum: Medijska pismenost med mladimi

Na strokovnem srečanju Infoverzum, ki ga organizirajo v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper z namenom izobraževanja knjižničarjev_k, učiteljev_ic in drugih strokovnjakov_inj, pa se je Katja Koren Ošljak prvenstveno osredotočala na različne vidike in dejavnike, ki jih je treba vzeti v ozir pri razumevanju kritične medijske pismenosti mladih. Skladno s tem je predavanje zaključila z diskusijo o celoviti medijski edukaciji, ki združuje uporabniška znanje, razumevanje delovanja, poslovanja in regulacije digitalnih tehnologij in medijev, kritično–analitično recepcijo vsebin ter kreativno produkcijo in participacijo v družbi. Namreč, celovito razumevanje medijsko-tehnološke krajine je pogoj za uspešno soočanje z lažnimi novicami, algoritmičnimi pristranostmi, polarizacijo, propagando, potvorjenimi vsebinami in drugimi izzivi digitalizirane družbe.

Digitalna zrelost novice publikacije

Raba zaslonskih tehnologij med mladimi

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 16. 9. 2025

7. strokovna konferenca Centra Šteker o rabi zaslonskih tehnologij med mladim je bila namenjena šolskim delavcem in vsem drugim strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki in mladostniki.

Tanja Oblak Črnič med predstavitvijo koncepta digitalne zrelosti kot procesa rasti in družbenega prilagajanja.

Tanja Oblak Črnič je predstavila koncept digitalne zrelosti, nato pa še empirične rezultate, ki so nastali kot sinteza izpeljanih raziskav v okviru projekta Digitalna zrelost mladih. Izpostavila je predvsem šibkejše plati mladih, med katerimi izstopata avtonomna raba mobilnih naprav in pa znanje o tem, kje poiskat podporo v primeru težav pri uporabi digitalnih tehnologij. V drugem delu predstavitve se je dotaknila še slabše opolnomočenih in ranljivejših skupin glede na dimenzije digitalne zrelosti. Poudarila je, da so potrebni ukrepi predvsem v skupini dijakov poklicnih šol in brezposelnih mladih. Za doseganje digitalne zrelosti je ključno, da se edukacija o tveganjih dopolni z opolnomočenjem mladih: spodbujanjem njihove avtonomije, aktivnega iskanja podpore in družbeno koristne rabe tehnologij. Posebna pozornost mora biti namenjena raznolikosti mladih – glede na spol, starost in izobraževalni status – ter prilagajanju rešitev potrebam ranljivejših skupin.

Nuša Detiček je o digitalni zrelosti govorila z vidika razumevanja in uporabe generativnih orodij med mladimi.

Nuša Detiček se je osredotočila na podatke o orodjih umetne inteligence. Predstavila je sintezo rezultatov in izpostavila, da mladi ta orodja doživljajo kot »infrastrukturo kognicije«. Uporabljajo jih pri šolskem delu in zasebno, kjer se (primarno generativna) umetna inteligenca pojavlja kot »prijatelj« ali celo »strokovni kolega«. Opozorila je na subtilne spolne in izrazitejše razlike med šolskimi programi, ki oblikujejo digitalne kompetence mladih, ter na pomen ohranjanja kritične distance in nelagodja pri sobivanju z novimi tehnologijami. V zaključku je poudarila pomen razumevanja in dialoga z mladimi, fleksibilnosti smernic in njihovega prilagajanja ter opozorila, da se je potrebno premakniti iz sfere prepovedovanja v sfero usmerjanja mladih.

Organizatorji 7. strokovne konference Centra Šteker na temo Rabe zaslonskih tehnologij med mladimi, na kateri sta sodelovali tudi vodja projekta DZM Tanja Oblak Črnič in mlada raziskovalka Nuša Detiček, so oblikovali priročen zbornik s kratkim opisom vseh predavanj, skupaj z pripadajočimi odgovori, ki so jih predavatelji prejeli s strani slušateljic in slušateljev. Vabljeni k branju!

Prenesi zbornik (pdf)

novice

Načrtujemo naslednjo knjigo!

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 2. 9. 2025

V začetku leta 2025 je izšla obsežna znanstvena monografija, ki osvetljuje ključne rezultate projekta MRM. Publikacijo Mediji & mladi je uredila vodja projekta MRM Tanja Oblak Črnič, pri pripravi poglavij so prispevali raziskovalke in raziskovalec iz projektnega tima ter tudi drugi eksperti in ekspertke, ki raziskujejo mlade in njihove prakse z mediji oz. tehnologijami.

Monografija Mediji & mladi je na voljo v tiskani obliki ali kot PDF-različica v knjigarni Založbe UL.

V letu 2025 zaključujemo zadnje delovne svežnje v okviru projekta DZM, ki prinaša pomembne ugotovitve o digitalni zrelosti mladih in mladih odraslih (do 24. leta starosti) z različnimi izobraževalnimi ozadji. Ugotovitve nameravamo skupaj s priporočili za dvig digitalne zrelosti ter medijske oziroma digitalne pismenosti objaviti v naši naslednji znanstveni monografiji. Med drugim bo ta predstavila koncept digitalne zrelosti in empirične študije osebne avtonomije in družbene odgovornosti med slovensko mladino; izpostavila bo pomen izobraževalnih prostorov pridobivanja pismenosti in drugih vidikov digitalne zrelosti; naslovila bo zahteve, s katerimi digitalizacija zadeva mlade, npr. pri informiranju, izobraževanju ali delu; tematizirala pa bo tudi vključevanje orodij umetne inteligence pri oblikovanju kognitivnih in delovnih tokov med mladimi.

novice

Mednarodno nadaljevanje naših raziskav

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 12. 8. 2025

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) gosti raziskovalko in docentko z barcelonske Univerze Ramon Llull Cristine Montañola-Sales. Raziskovalno jo zanimajo otroci, njihov (zgodnje) posvajanje pametnih telefonov in regulacija digitalnih medijev. Christine pri preučevanju razmerij med digitalnimi mediji in mladimi ne zanimajo zgolj sorodna vprašanja kot nas ampak so jo pritegnili tudi koncepti, ki predstavljajo rdečo nit naših dosedanjih raziskav (na primer medijski repertoarji, digitalna zrelost in medijska edukacija). Zato smo spoznavno srečanje s Cristine izkoristili za oblikovanje prvih izhodišč za morebitna znanstvena sodelovanja in skupne prijave mednarodnih raziskovalnih projektov.

Tanja Oblak Črnič, Cristine Montañola–Sales in Katja Koren Ošljak.

Cristine Montañola-Sales bo za znanstveno in strokovno javnost izvedla predavanje MobilePressure: Understanding Peer Pressure and Early Smartphone Ownership in Childhood na ZRC SAZU, v katerem bo predstavila izsledke raziskave o vrstniškem pritisku in lastništvu pametnih telefonov v otroštvu. Predstavila bo rezultate španskega projekta, v katerem preučuje odnos do regulacije pametnih telefonov z vidika dejavnikov, kot so strah pred socialno izključenostjo, značilnostmi gospodinjstev in razumevanjem zrelosti otrok. Ugotovitve bo povezala z mednarodnimi razpravami o otroštvu in tehnologiji ter premišljevala, kako lahko družbene vede prispevajo k oblikovanju boljšega digitalnega okolja za otroke. Vabljeni!

Digitalna zrelost dogodki novice

Digitalna zrelost mladih v Sloveniji

Post author By Katja K. Ošljak
Post date 5. 6. 2025

Raziskovalke in raziskovalci so na posvetu predstavili preliminarne rezultate ciljno usmerjene študije, ki razkriva osebna in družbena ozadja, zaradi katerih prihaja do razlik v razumevanju in rabah digitalnih tehnologij med različnimi skupinami mladih od 16 do 24 let.

Posvet je otvorila prodekanja za raziskovalno dejavnost FDV Andreja Jaklič.

Raziskava DZM namenja pozornost digitalnim neenakostim, ki jih tematizira skozi fenomen digitalne zrelosti. Ta vključuje različne vidike razumevanja in uporabe digitalnih tehnologij, obvladovanje digitalnih izzivov in z njimi povezanih problemov ter zmožnost vzpostavljanja družbeno odgovornih interakcij. Enega od podpornih temeljev digitalne zrelosti predstavljajo tudi možnosti za izobraževanje na področju digitalne pismenosti. Ko gre za naprednejša digitalna znanja, sodelujoči v raziskavi omenjajo vlogo šol in drugih prostorov, v katerih se izobražujejo: kar 75 % študentov tako poroča, da v osnovni in srednji šoli pogrešajo več tovrstnih vsebin. Pogost vir digitalnih znanj so tudi spletne platforme ter orodja umetne inteligence, kot je ChatGPT. Več kot 90 % dijakov in študentov tako omenja, da so jih že uporabljali, obenem pa poročajo, da so ob pojavu UI zaskrbljeni in hkrati navdušeni.

Mladi obenem izpostavljajo potrebo po aktualizaciji izobraževanj, v katerih bi sedanje omejitve nadomeščalo razumevanje tehnoloških in uporabniških zmogljivosti orodij. Pri tem zagovarjajo nujo po nadgrajevanju tako lastnih kot tudi znanj učiteljev in staršev. Prav (ne)pismenost izpostavljajo namreč kot enega od ključnih digitalnih izzivov. Ali kot je to nazorno izrazila ena od dijakinj:

»Tehnologija – na tem se gradi svet naprej in ne morejo zdaj od nas pričakovati, da bomo, kakor so bili oni pred petdesetimi leti, ko niso imeli telefona pa teh stvari. Ampak, kar je bilo njim zanimivo, nam več ni«.

Pogovor s študentkama Enyo Dragojević in Kseniio Votiakovo (na sredini) sta vodili Anamarija Šiša (levo) in Nuša Detiček (desno).

Na posvetu so sodelovali tudi mladi sami. Odzvali so se na nekatere rezultate študije, ki med drugim kaže, da rabo digitalnih tehnologij mladi razumejo kot nujo: ko so odklopljeni, prevladuje namreč strah pred izključenostjo iz družbenega življenja. Kljub temu tudi sami uporabljajo strategije umikanja od digitalnega sveta.

Na posvetu so v treh zaporednih sklopih sodelovali raziskovalci in raziskovalke Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Tanja Oblak Črnič, Barbara Neža Brečko in Jure Plaskan so predstavili prispevek Digitalna zrelost mladih: od avtonomije k družbeni (so)odgovornosti. O prostorih digitalnega opismenjevanja in digitalnem razkoraku so govorile Nika Šušterič, Katja Koren Ošljak in Mojca Žveglič Mihelič. Povabljeni mladi pa so skupaj z Anamarijo Šiša in Nušo Detiček razpravljali o družbenih potrebah in strategijah digitalnega umika.

Na okrogli mizi ob knjigi Mediji in mladi, ki jo je moderirala Nika Šušterič (skrajno desno), so sodelovali: Dejan Jontes, Tanja Oblak Črnič, Nina Perger in Katja K. Ošljak (manjka na fotografiji).

Srečanje se je zaključilo s pogovorom z avtorji in avtoricami, ki so predstavljali izbrana izhodišča in nekatere ključne ugotovitve nedavno izdane monografije z naslovom Mediji in mladi.

Vir podatkov, predstavljenih na posvetu, je ciljni raziskovalni projekt Digitalna zrelost mladih: družbene potrebe in neformalno izobraževanje mladih v digitalni dobi V5-2329 (B) se izvaja v okviru Enote za medijske študije in digitalno kulturo na Centru za proučevanje kulture in religije FDV UL ter na Oddelku za temeljni pedagoški študij PeF UL in je financiran s strani MDP in ARIS .

Kontakt

Partnerici projekta