Categories
Digitalna zrelost novice rezultati

Digitalne potrebe mladih in ponotranjanje imperativov sodobnih digitalnih družb

Letošnja konference AoIR – Association of Internet Researchers Conference je pod naslovom Regenerations oziroma Obnavljanja je potekala v mehiškem glavnem mestu. Preko 400 raziskovalcev_k interneta je med 14. in 17. oktobrom 2026 v Mexicu predstavljalo najaktualnejše rezultate s področja internetnih študij. Slovenijo in Univerzo v Ljubljani sta s prispevkom zastopali Anamarija Šiša in Katja K. Ošljak.

Katja K. Ošljak med predstavitvijo prispeva o digitalnih potrebah mladih in imperativih digitanih družb na konferenci AoIR 2026. Soavtorica pispevka Anamarija Šiša je bila tudi v vlogi moderatorke panela.

V predstavitvi sta prikazali, kako se mladi spopadajo z zahtevami globoko mediatiziranih družb. Namesto da bi k digitalnemu življenju mladih pristopali skozi prevladujoče narative tehnološkega optimizma (“digitalni domorodci”) ali pesimizma (odvisnost, prekomerna raba), sta analizirali, kako se vsakodnevne digitalne prakse pojavljajo v infrastrukturnih pogojih, ki jih oblikujejo platformizacija, algoritmizacija in upodatkovljenje.

Udeleženke in udeleženec panela Otroci, mladi in upravljanje platform (Children, Youth, and Platform Governance) na AoIR 2026: Anamarija Šiša, Yixi Zhao, Katja K. Ošljak, Jeffrey Wimmer in Carine Roos.

Na podlagi podatkov, pridobljenih s 15 kvalitativnimi skupinskimi intervjuji, v katerih je sodelovalo 45 mladih in mladih odraslih v starosti od 16 do 24 let, avtorici “digitalne potrebe” razumetate kot družbene imperative, ki so ponotranjeni v posameznikove_čine odgovornosti (ne pa kot psihološke primanjkljaje ali pa z razvojem povezane potrebe). Sodelujoči so v intervjujih opisali tri medsebojno povezana nasprotja, ki oblikujejo njihovo vsakdanje digitalno življenje: zahtevo, da morajo biti nenehno obveščeni, ob sočasnih izkušnjah s preobremenjenostjo z informacijami; samoumevno pričakovanje digitalne kompetence ob omejeni institucionalni podpori; ter normo nenehne povezanosti, povezano s potrebo po odklapljanju od digitalnega.

Na vseh teh področjih je odgovornost (1. za upravljanje informacijskih tokov in selekcioniranje informacij, 2. pridobivanje in ohranjanje kompetenc ter 3. regulacijo svoje digitalne prisotnosti in odklopa) individualizirana. Mladi digitalne imperative doživljajo – ne kot zunanje omejitve – ampak kot pogoje za sodelovanje v sodobnem družbenem življenju. Njihovih strategij pa ni možno poenostavljeno razumeti kot zgolj upor, saj gre za kompleksna pogajanja in prilagajanja znotraj globoko mediatiziranih infrastruktur.