Kategorija: novice

Konferenca ECER je znanstveno srečanje evropskega združenja raziskovalcev edukacije EERA, ki je 2022 potekalo v armenskem Yerevanu od 22. avgusta do 10. septembra. Na njem smo sodelovali s prispevkom o pogledih in izkušnjah slovenskih osnovnošolcev_k in dijakov_inj med pandemijo, ki mo jih pridobili v poglobljenih intervjujih z njimi v kvalitativni fazi naše študije.

Med drugim so so avtorice prispevka Nika Šušterič, Veronika Tašner in Katja K. Ošljak osvetlile:

• spremembe medijskih praks šolajočih v času epidemije (povečanje obsega z mediji povezanih aktivnosti in rahljanje starševske regulacije);
• spreminjanje dnevnih rutin in zabrisovanje prostorskih ter časovnih meja (omejenost na dom, otroško sobo);
• težave s koncentracijo in pomanjkanje motivacije za pouk na daljavo;
• pogrešanje stikov v živo s prijatelji, sošolci in učitelji ter nadomeščanje manka prek/skozi digitalne medije.

Doktorska naloga z naslovom Rekonceptualizacija medijske edukacije v kontekstu mediatiziranega otroštva nastaja pod mentorstvom Tanje Oblak Črnič v okviru Katjinega raziskovalnega dela na projektu Medijski repertoarji mladih, ki ga je Katja ob tej priložnosti tudi predstavila 40 udeležencem_kam poletne šole.

Udeleženci_ke prihajajo iz različnih evropskih in ameriških univerz ter raziskovalnih inštitutov. Poleg seminarjev so potekala tudi številna vabljena predavanja in delavnice, ki so jih izvedli priznani profesorji, kot na primer profesorica medijskih študij Andra Siibak z estonske Univerze v Tartu, profesorica medijskih in komunikacijskih študij Pille Pruulmann-Vengerfeldt z univerze v švedskem Malmöju, profesor Simone Tosoni z italijanske katoliške univerze v Milanu, profesor David Selva-Ruiz z univerze gostiteljice v Cádizu v Španiji, profesorica medijskih študij Nazan Haydari s carigrajske Univerze Bilgi, profesor za komparativne medijske analize John Downey, Univerza Loughborough v Združenem kraljestvu in François Heinderyckx, profesor s Svobodne univerze v Bruslju.

Avtorica članka Ali je omejevanje časa pred zasloni preživeti koncept? Tamara Harb v reviji Monitor, uvodoma navaja mnenje Sonie Livingstone, profesorice na londonski univerzi London School of Economics and Political Science. Ta priznana profesorica, raziskovalka in socialna psihologinja se zadnja leta ukvarja predvsem z otrokovimi pravicami v digitalni dobi in izpostavlja, da razmišljanje o uporabi zaslonov, ki je osredotočeno zgolj na čas, danes ni aktualno, saj izhaja iz časov pred desetletji, ko so bili zasloni namenjeni pretežno zabavi.

Kakor si prizadevamo tudi v projektu Medijski repertoarji mladih, omenjeni članek osvetljuje drugačen pogled na medije in digitalne naprave. Mladi na zaslonih oziroma skoznje počnejo veliko različnih stvari: se izobražujejo, ustvarjajo, sproščajo, igrajo, berejo, gledajo filme, poslušajo glasbo in pravljice, se družijo z vrstniki_cami in družino … Tako so zasloni prisotni v vseh kontekstih oziroma prostorih njihovega odraščanja, doma, torej v družini, v šoli in vrstniških skupinah sošolcev_k ter prijateljev_ic.

Prispevka, ki ga lahko v celoti preberete na spletu, ne bomo povzemali v celoti, ga pa izpostavljamo, ker nas je pritegnil s svežo in precizno obravnavo problema, ki pravzaprav ni tak, kot ga mnogi mediji in zaskrbljeni posamezniki_ce vedno znova slikajo.

Od 10. marca (za OŠ) oziroma 13. aprila (za SŠ) in do 23. junija, ko beležimo zadnji vnos v spletno anketo, smo s kvantitativno raziskavo medijskih repertoarjev mladih dosegli zgledna vzorca prek 2.300 osnovnošolcev_k in 1.100 dijakov_inj iz slovenskih šol.

Posvet za učiteljstvo

Ker si želimo zbrane podatke čimbolj smotrno predstaviti in naše ugotovitve prenesti tudi strokovni javnosti, konec septembra načrtujemo posvet z delavnicami za učitelje_ice s šol, ki so se odzvale vabilu k raziskavi. Če vas zanima in bi želeli sodelovati na delavnicah, ki bodo zasnovane na najnovejših podatkih o praksah rab digitalne tehnologije in medijev med mladimi, se nam oglasite.

Načrtovana knjiga

Poleg statističnih analiz in premislekih o vlogi (digitalnih) medijev v življenju sodobnih mladih, se bomo v jeseni lotili tudi priprave zbornika prispevkov. V njem bomo osvetlili ključne poudarke o tem, kako mladi medije in tehnologije uporabljajo, kako jih sprejemajo in umeščajo v svoj vsakdan, kako jih pri tem regulirajo starši in učitelji, kje pridobivajo svoje digitalne in druge medijske spretnosti … Nakazuje se toliko tem in hipotez, da ena knjiga morda ne bo dovolj.

Aprila smo najprej k sodelovanju v anketi povabili osnovne šole iz zastavljenega vzorčnega okvirja, s katerim si prizadevamo za reprezentativno zastopanost šol tudi glede na občino oziroma regijo in velikost šole. Konec meseca smo k sodelovanju povabili še srednje šole, pri katerih je vzorčenje odtenek zahtevnejše, saj je potrebno poskrbeti tudi za zastopanost različnih srednješolskih programov.

Odličen odziv osnovnih šol

Z zadovoljstvom poročamo o odličnem odzivu že doslej več kot 50 osnovnošolskih ravnateljic in ravnateljev, ki so prepoznali pomen prve tovrstne raziskave v slovenskem prostoru, ki želi doseči šolajočo se mladino v starosti od 12 do 26 let po celotni izobraževalni vertikali in nam bo omogočila razumeti aktualne izkušnje ter mnenja mladih o medijih in tehnologijah: kako jih uporabljajo doma, kako v prostem času, kako se z njimi srečujejo v šoli, pri pouku ali igri.

Prvi odziv srednjih šol je spodbuden

Nekaj tednov kasneje smo k sodelovanju pri izpolnjevanju njim prilagojenega vprašalnika povabili še dijakinje in dijake. Zaenkrat se je vabilu, ki smo ga poslali tik pred prvomajskimi počitnicami, odzvalo že prek deset srednješolskih ravnateljev in ravnateljic; ob tem pa vljudno vabimo tudi ostale, da se odzovejo na naša pisma.