Categories
Digitalna zrelost novice rezultati

Cinizem in ponotranjena odgovornost mladih za digitalno dobrobit

Letošnja konference AoIR – Association of Internet Researchers Conference je pod naslovom Ruptures oziroma Prelomi potekala v nekdanjem brazilskem glavnem mestu. Prek 700 raziskovalcev_k interneta je med 15. in 18. oktobrom 2025 v Riu de Janeiru predstavljalo najaktualnejše rezultate s področja internetnih študij. Slovenijo in Univerzo v Ljubljani so zastopale Anamarija Šiša, Katja K. Ošljak in Tanja Oblak Črnič.

Zadovoljne po predstavitvi: Katja K. Ošljak, Tanja Oblak Črnič in Anamarija Šiša.

Sodobno medijsko okolje zaznamujejo številne spremembe, ki so povezane z rabami in zaupanjem mladih do digitalnih platform. V prispevku te spremembe naslavljamo kot diskontinuitete v medijski potrošnji in epistemološke prelome v 1. odnosu mladih do (digitalnih) medijev, 2. njihovem zaupanju napram (digitalnim) medijem ter 3. razmerjih moči med posamezniki in platformami. Osredotočamo se na to, kako digitalne platforme oblikujejo odnos mladih do verodostojnosti novic in etičnosti oziroma odgovornosti medijskih organizacij ter na naraščajočo individualizacijo odgovornosti; slednje se kaže v razmislekih, da so uporabniki sami odgovorni za krmarjenje po netransparentnih in izkoriščevalskih digitalnih ekosistemih. Študija temelji na kvalitativnih spoznanjih iz raziskovalnega projekta Digitalna zrelost mladih, v okviru katerega je bilo intervjuvanih 41 oseb, starih od 16 do 24 let.

Anamarija Šiša in Katja K. Ošljak med predstavitvijo.

Naš namen je bil raziskati medijske prakse mladih in prepoznati njihove potrebe v kontekstu njihovih digitalnih izkustev ter pomankljivosti digitalne medijske krajine. V navezavi na predhodne raziskave s področij medijskih študij, digitalne sociologije in kritičnih študij digitalnih platform opažamo, kako upad institucionalnega zaupanja in vzpon platformnih epistemologij, prispevata k zamikih v razumevanju verodostojnosti medijev, njihove moči in delovanja. Na podlagi kvalitativne tematske analize se ti prelomi kažejo kot: 1. cinizem do družbenih medijev in digitalnih platform, 2. okrepljena, a protislovna pričakovanja do tradicionalnih medijev ter 3. individualizacija odgovornosti (ponotranjena odgovornost) za digitalno dobrobit.

Categories
novice

Kako mladi navigirajo med algoritmiziranimi tokovi vsebin

Poletna šola Biotehniške fakultete UL

Da bi razumeli prakse mladih v digitalnem okolju in kako pri tem ločujejo med dejstvi na eni strani ter lažnimi novicami, ponarejenimi vsebinami in propagando na drugi, je pomembno razumeti specifike aktualne medijske in tehnološke krajine. Zato je Katja Koren Ošljak v uvodnem delu predavanja za udeležence_ke Poletne šole Biotehniške fakultete UL, ki letos poteka pod naslovom Znanost na razpotju, predstavila koncept mediatizacije kot splet procesov medijskih sprememb in z njimi povezanih sprememb v kulturi ter družbi.

Mediatizacija v ospredje ne postavlja samih medijskih ali tehnoloških novosti. Namesto tega pojasnjuje oblike družbenega komuniciranja, ki se formirajo ob vpenjanju medijev (kot tehnoloških platform, organizacij, njihovih standardov produkcije, vsebin itn.) v vsakdanje življenje posameznikov, njihove socialne prakse in kulturo ter družbene procese, institucije in njihovo delovanje.

S študenti so nato skupaj preverjali svoje sposobnosti prepoznavanja ponarejenih oziroma računalniško generiranih vsebin ter se podali v zgodovino fenomena lažnih novic in panik, ki spremljajo razvoj novih medijev ter tehnologij.

Infoverzum: Medijska pismenost med mladimi

Na strokovnem srečanju Infoverzum, ki ga organizirajo v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper z namenom izobraževanja knjižničarjev_k, učiteljev_ic in drugih strokovnjakov_inj, pa se je Katja Koren Ošljak prvenstveno osredotočala na različne vidike in dejavnike, ki jih je treba vzeti v ozir pri razumevanju kritične medijske pismenosti mladih. Skladno s tem je predavanje zaključila z diskusijo o celoviti medijski edukaciji, ki združuje uporabniška znanje, razumevanje delovanja, poslovanja in regulacije digitalnih tehnologij in medijev, kritično–analitično recepcijo vsebin ter kreativno produkcijo in participacijo v družbi. Namreč, celovito razumevanje medijsko-tehnološke krajine je pogoj za uspešno soočanje z lažnimi novicami, algoritmičnimi pristranostmi, polarizacijo, propagando, potvorjenimi vsebinami in drugimi izzivi digitalizirane družbe.

Categories
Digitalna zrelost novice

Raba zaslonskih tehnologij med mladimi

7. strokovna konferenca Centra Šteker o rabi zaslonskih tehnologij med mladim je bila namenjena šolskim delavcem in vsem drugim strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki in mladostniki.

Tanja Oblak Črnič med predstavitvijo koncepta digitalne zrelosti kot procesa rasti in družbenega prilagajanja.

Tanja Oblak Črnič je predstavila koncept digitalne zrelosti, nato pa še empirične rezultate, ki so nastali kot sinteza izpeljanih raziskav v okviru projekta Digitalna zrelost mladih. Izpostavila je predvsem šibkejše plati mladih, med katerimi izstopata avtonomna raba mobilnih naprav in pa znanje o tem, kje poiskat podporo v primeru težav pri uporabi digitalnih tehnologij. V drugem delu predstavitve se je dotaknila še slabše opolnomočenih in ranljivejših skupin glede na dimenzije digitalne zrelosti. Poudarila je, da so potrebni ukrepi predvsem v skupini dijakov poklicnih šol in brezposelnih mladih. Za doseganje digitalne zrelosti je ključno, da se edukacija o tveganjih dopolni z opolnomočenjem mladih: spodbujanjem njihove avtonomije, aktivnega iskanja podpore in družbeno koristne rabe tehnologij. Posebna pozornost mora biti namenjena raznolikosti mladih – glede na spol, starost in izobraževalni status – ter prilagajanju rešitev potrebam ranljivejših skupin.

Nuša Detiček je o digitalni zrelosti govorila z vidika razumevanja in uporabe generativnih orodij med mladimi.

Nuša Detiček se je osredotočila na podatke o orodjih umetne inteligence. Predstavila je sintezo rezultatov in izpostavila, da mladi ta orodja doživljajo kot »infrastrukturo kognicije«. Uporabljajo jih pri šolskem delu in zasebno, kjer se (primarno generativna) umetna inteligenca pojavlja kot »prijatelj« ali celo »strokovni kolega«. Opozorila je na subtilne spolne in izrazitejše razlike med šolskimi programi, ki oblikujejo digitalne kompetence mladih, ter na pomen ohranjanja kritične distance in nelagodja pri sobivanju z novimi tehnologijami. V zaključku je poudarila pomen razumevanja in dialoga z mladimi, fleksibilnosti smernic in njihovega prilagajanja ter opozorila, da se je potrebno premakniti iz sfere prepovedovanja v sfero usmerjanja mladih.

Categories
novice

Načrtujemo naslednjo knjigo!

V začetku leta 2025 je izšla obsežna znanstvena monografija, ki osvetljuje ključne rezultate projekta MRM. Publikacijo Mediji & mladi je uredila vodja projekta MRM Tanja Oblak Črnič, pri pripravi poglavij so prispevali raziskovalke in raziskovalec iz projektnega tima ter tudi drugi eksperti in ekspertke, ki raziskujejo mlade in njihove prakse z mediji oz. tehnologijami.

Monografija Mediji & mladi je na voljo v tiskani obliki ali kot PDF-različica v knjigarni Založbe UL.

V letu 2025 zaključujemo zadnje delovne svežnje v okviru projekta DZM, ki prinaša pomembne ugotovitve o digitalni zrelosti mladih in mladih odraslih (do 24. leta starosti) z različnimi izobraževalnimi ozadji. Ugotovitve nameravamo skupaj s priporočili za dvig digitalne zrelosti ter medijske oziroma digitalne pismenosti objaviti v naši naslednji znanstveni monografiji. Med drugim bo ta predstavila koncept digitalne zrelosti in empirične študije osebne avtonomije in družbene odgovornosti med slovensko mladino; izpostavila bo pomen izobraževalnih prostorov pridobivanja pismenosti in drugih vidikov digitalne zrelosti; naslovila bo zahteve, s katerimi digitalizacija zadeva mlade, npr. pri informiranju, izobraževanju ali delu; tematizirala pa bo tudi vključevanje orodij umetne inteligence pri oblikovanju kognitivnih in delovnih tokov med mladimi.

Categories
novice

Mednarodno nadaljevanje naših raziskav

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) gosti raziskovalko in docentko z barcelonske Univerze Ramon Llull Cristine Montañola-Sales. Raziskovalno jo zanimajo otroci, njihov (zgodnje) posvajanje pametnih telefonov in regulacija digitalnih medijev. Christine pri preučevanju razmerij med digitalnimi mediji in mladimi ne zanimajo zgolj sorodna vprašanja kot nas ampak so jo pritegnili tudi koncepti, ki predstavljajo rdečo nit naših dosedanjih raziskav (na primer medijski repertoarji, digitalna zrelost in medijska edukacija). Zato smo spoznavno srečanje s Cristine izkoristili za oblikovanje prvih izhodišč za morebitna znanstvena sodelovanja in skupne prijave mednarodnih raziskovalnih projektov.

Tanja Oblak Črnič, Cristine Montañola–Sales in Katja Koren Ošljak.

Cristine Montañola-Sales bo za znanstveno in strokovno javnost izvedla predavanje MobilePressure: Understanding Peer Pressure and Early Smartphone Ownership in Childhood na ZRC SAZU, v katerem bo predstavila izsledke raziskave o vrstniškem pritisku in lastništvu pametnih telefonov v otroštvu. Predstavila bo rezultate španskega projekta, v katerem preučuje odnos do regulacije pametnih telefonov z vidika dejavnikov, kot so strah pred socialno izključenostjo, značilnostmi gospodinjstev in razumevanjem zrelosti otrok. Ugotovitve bo povezala z mednarodnimi razpravami o otroštvu in tehnologiji ter premišljevala, kako lahko družbene vede prispevajo k oblikovanju boljšega digitalnega okolja za otroke. Vabljeni!

Categories
Digitalna zrelost dogodki novice

Digitalna zrelost mladih v Sloveniji

Raziskovalke in raziskovalci so na posvetu predstavili preliminarne rezultate ciljno usmerjene študije, ki razkriva osebna in družbena ozadja, zaradi katerih prihaja do razlik v razumevanju in rabah digitalnih tehnologij med različnimi skupinami mladih od 16 do 24 let.

Posvet je otvorila prodekanja za raziskovalno dejavnost FDV Andreja Jaklič.

Raziskava DZM namenja pozornost digitalnim neenakostim, ki jih tematizira skozi fenomen digitalne zrelosti. Ta vključuje različne vidike razumevanja in uporabe digitalnih tehnologij, obvladovanje digitalnih izzivov in z njimi povezanih problemov ter zmožnost vzpostavljanja družbeno odgovornih interakcij. Enega od podpornih temeljev digitalne zrelosti predstavljajo tudi možnosti za izobraževanje na področju digitalne pismenosti. Ko gre za naprednejša digitalna znanja, sodelujoči v raziskavi omenjajo vlogo šol in drugih prostorov, v katerih se izobražujejo: kar 75 % študentov tako poroča, da v osnovni in srednji šoli pogrešajo več tovrstnih vsebin. Pogost vir digitalnih znanj so tudi spletne platforme ter orodja umetne inteligence, kot je ChatGPT. Več kot 90 % dijakov in študentov tako omenja, da so jih že uporabljali, obenem pa poročajo, da so ob pojavu UI zaskrbljeni in hkrati navdušeni.

Mladi obenem izpostavljajo potrebo po aktualizaciji izobraževanj, v katerih bi sedanje omejitve nadomeščalo razumevanje tehnoloških in uporabniških zmogljivosti orodij. Pri tem zagovarjajo nujo po nadgrajevanju tako lastnih kot tudi znanj učiteljev in staršev. Prav (ne)pismenost izpostavljajo namreč kot enega od ključnih digitalnih izzivov. Ali kot je to nazorno izrazila ena od dijakinj:

»Tehnologija – na tem se gradi svet naprej in ne morejo zdaj od nas pričakovati, da bomo, kakor so bili oni pred petdesetimi leti, ko niso imeli telefona pa teh stvari. Ampak, kar je bilo njim zanimivo, nam več ni«.

Pogovor s študentkama Enyo Dragojević in Kseniio Votiakovo (na sredini) sta vodili Anamarija Šiša (levo) in Nuša Detiček (desno).

Na posvetu so sodelovali tudi mladi sami. Odzvali so se na nekatere rezultate študije, ki med drugim kaže, da rabo digitalnih tehnologij mladi razumejo kot nujo: ko so odklopljeni, prevladuje namreč strah pred izključenostjo iz družbenega življenja. Kljub temu tudi sami uporabljajo strategije umikanja od digitalnega sveta.

Na posvetu so v treh zaporednih sklopih sodelovali raziskovalci in raziskovalke Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Tanja Oblak Črnič, Barbara Neža Brečko in Jure Plaskan so predstavili prispevek Digitalna zrelost mladih: od avtonomije k družbeni (so)odgovornosti. O prostorih digitalnega opismenjevanja in digitalnem razkoraku so govorile Nika Šušterič, Katja Koren Ošljak in Mojca Žveglič Mihelič. Povabljeni mladi pa so skupaj z Anamarijo Šiša in Nušo Detiček razpravljali o družbenih potrebah in strategijah digitalnega umika.

Na okrogli mizi ob knjigi Mediji in mladi, ki jo je moderirala Nika Šušterič (skrajno desno), so sodelovali: Dejan Jontes, Tanja Oblak Črnič, Nina Perger in Katja K. Ošljak (manjka na fotografiji).

Srečanje se je zaključilo s pogovorom z avtorji in avtoricami, ki so predstavljali izbrana izhodišča in nekatere ključne ugotovitve nedavno izdane monografije z naslovom Mediji in mladi.

Vir podatkov, predstavljenih na posvetu, je ciljni raziskovalni projekt Digitalna zrelost mladih: družbene potrebe in neformalno izobraževanje mladih v digitalni dobi V5-2329 (B) se izvaja v okviru Enote za medijske študije in digitalno kulturo na Centru za proučevanje kulture in religije FDV UL  ter na Oddelku za temeljni pedagoški študij PeF UL in je financiran s strani MDP in ARIS.

Categories
Digitalna zrelost novice

Kje vse nas nas boste lahko srečali in brali

Aprilski redni sestanek smo ponovno usmerili v načrtovanje diseminacije naših izsledkov. Kot družba, zavezana k intenzivni digitalni preobrazbi, namreč moramo poznati značilnosti in potrebe mladih, da bi lažje naslavljali njihova pričakovanja ter morebitne manke in težave.

4. junija 2025 bomo na Fakulteti za družbene vede gostili dogodek z naslovom Družbene potrebe in digitalna pismenost mladih, namenjen vsem, ki se pri svojem delu srečujete z mladimi v nevladnih organizacijah, knjižnicah, šolah in univerzah ter drugih organizacijah s področja usposabljanja in zaposlovanja mladih ter mladih odraslih. Na njem bomo predstavili več področij, ki smo jih analizirali v okviru kvalitativne in kvantitativne raziskave: 1. o fenomenu digitalne zrelosti med različnimi skupinami mladih bodo govorili Tanja Oblak Črnič, Barbara Neža Brečko in Jure Plaskan; 2. Nika Šušterič, Katja K. Ošljak in Mojca Žveglič Mihelič bodo predstavile, v katerih prostorih mladi pridobivajo digitalno pismenost in kateri dejavniki prispevajo k digitalnemu razkoraku; 3. Anamarija Šiša in Nuša Detiček pa bosta v sodelovanju z mladimi predstavili njihove družbene potrebe in strategije umikanja z digitalnih platform. Ob robu dogodka bo potekala tudi okrogla miza z avtoricami in avtorji znanstvene monografije Mediji in mladi.

Katja K. Ošljak, Barbara Neža Brečko, Jure Plaskan, Mojca Žveglič Mihelič in Nika Šušterič; na fotografiji manjkajo Nuša Detiček, Anamarija Šiša in vodja projekta Digitalna zrelost mladih Tanja Oblak Črnič.

Drugi del sestanka smo namenili načrtovanju in urejanju zaključkov v obliki znanstvene monografije (izid predviden v 2026), v kateri se bomo posvetili razumevanju koncepta digitalne zrelosti, njeni povezanosti z digitalnimi kompetencami in medijsko pismenostjo ter razplastili družbene potrebe mladih v povezavi z digitalno tehnologijo ter strategijam odklapljanja od digitalnih svetov.

Categories
Digitalna zrelost novice

Načrtovanje diseminacije rezultatov o digitalni zrelosti

Medtem ko poteka delo na še dveh svežnjih projekta DZM, načrtujemo diseminacijo zbranih podatkov, predvsem pa ugotovitev glede digitalne zrelosti mladih (16-24 let), njihovih kompetenc in prostorov pridobivanja le-teh ter družbenih potreb mladih v digitalni družbi in pa tudi strategij mladih pri odklapljanju od digitalnih medijev.

Od leve: Nika Šušterič, Jure Plaskan, Barbara Brečko, Anamarija Šiša, Tanja Oblak Črnič in Nuša Detiček; na fotografiji manjka Katja K. Ošljak.

V začetku junija bomo organizirali strokovni posvet za šole, nevladne organizacije, knjižnice in vse druge, ki se ukvarjajo z mladimi. Predstavili bomo rezultate o stopnji digitalne zrelosti mladih v Sloveniji, ki jih bodo na dogodku komentirali tudi mladi sami. Posvet bomo zaključili s širšo razpravo o mladih in digitalnih medijih.

Med delom v Čitalnici Aleša Debeljaka na FDV.

Dober mesec po izidu knjige Mediji & mladi, ki je nastala v okviru predhodnega projekta MRM, pa smo tudi že pričeli z zasnovo znanstvene monografije o digitalni zrelosti slovenskih dijakinj in dijakov, študentov in študentk ter mladih odraslih, ki so že zapustili prostore izobraževanja.

Categories
Digitalna zrelost Medijski repertoarji novice

Predstavitev na Gimnaziji Vič

Dejan Jontes in Katja Koren Ošljak sta v okviru programa Aktivno državljanstvo dijakom in dijakinjam Gimnazije Vič predstavila izsledke o medijskih repertoarjih, medijski pismenosti in digitalni zrelosti mladih v Sloveniji.

Rezultati spletnih anket in kvalitativnih šudij so vzbudili zanimanje in diskusijo z mladimi o prihodnosti globoko mediatizirane družbe. Upamo, da jo bomo kmalu imeli priložnost nadaljevati.

Categories
Digitalna zrelost Medijski repertoarji novice rezultati

Premisleki o premoščanju digitalnih neenakosti v šolah

Katja K. Ošljak je za učitelje_ice, ravnatelje_ice in šolske strokovne delavke_ce izvedla predavanje z naslovom Prispevek šol k premoščanju digitalnih neenakosti in uresničevanju digitalnih pravic mladih. Avtorica je s predavanjem osvetljevala nekatere spregledane vidike medijske edukacije, kot je vloga socialnih dejavnikov pri formiranju (digitalne) medijske pismenosti. Poleg tega je opozorila na potencial šol, ki lahko z namenom preseganja neenakost med mladimi, izraziteje nagovarjajo potrebe mladih v digitalni družbi. Predavanje je potekalo v okviru spletnega seminarja v organizaciji Safe.si z naslovom Je dostop do interneta res otrokova pravica?.

V prispevku so bili predstavljeni izbrani rezultati projektov Medijski repertoarji mladih in Digitalna zrelost mladih ter nekatere ugotovitve iz nastajajoče doktorske raziskave o rekonceptualizaciji medijske edukacije v kontekstu mediatiziranega otroštva. Eden od predstavljenih izsledkov je bil npr. ta, da finančni položaj družin in izobrazba staršev zaznamujeta opismenjevanje mladih na področju digitalnih tehnologij in medijev.

Pretežno protekcionistični model medijskega oz. digitalnega opismenjevanja, ki prevladuje ne samo v šolah ampak tudi sicer, ne zmore presegati tovrstnih neenakih izhodišč mladih v celoti. Utrjuje pa poenostavljeno in tudi napačno razumevanje digitalnih tehnologij in medijev kot krivcev za težave mladih, čeprav so te posledica drugih okoliščin odraščanja in so prekomerna raba ter druge problematične medijske prakse zgolj simptom teh težav.