7. strokovna konferenca Centra Šteker o rabi zaslonskih tehnologij med mladim je bila namenjena šolskim delavcem in vsem drugim strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki in mladostniki.

Tanja Oblak Črnič je predstavila koncept digitalne zrelosti, nato pa še empirične rezultate, ki so nastali kot sinteza izpeljanih raziskav v okviru projekta Digitalna zrelost mladih. Izpostavila je predvsem šibkejše plati mladih, med katerimi izstopata avtonomna raba mobilnih naprav in pa znanje o tem, kje poiskat podporo v primeru težav pri uporabi digitalnih tehnologij. V drugem delu predstavitve se je dotaknila še slabše opolnomočenih in ranljivejših skupin glede na dimenzije digitalne zrelosti. Poudarila je, da so potrebni ukrepi predvsem v skupini dijakov poklicnih šol in brezposelnih mladih. Za doseganje digitalne zrelosti je ključno, da se edukacija o tveganjih dopolni z opolnomočenjem mladih: spodbujanjem njihove avtonomije, aktivnega iskanja podpore in družbeno koristne rabe tehnologij. Posebna pozornost mora biti namenjena raznolikosti mladih – glede na spol, starost in izobraževalni status – ter prilagajanju rešitev potrebam ranljivejših skupin.

Nuša Detiček se je osredotočila na podatke o orodjih umetne inteligence. Predstavila je sintezo rezultatov in izpostavila, da mladi ta orodja doživljajo kot »infrastrukturo kognicije«. Uporabljajo jih pri šolskem delu in zasebno, kjer se (primarno generativna) umetna inteligenca pojavlja kot »prijatelj« ali celo »strokovni kolega«. Opozorila je na subtilne spolne in izrazitejše razlike med šolskimi programi, ki oblikujejo digitalne kompetence mladih, ter na pomen ohranjanja kritične distance in nelagodja pri sobivanju z novimi tehnologijami. V zaključku je poudarila pomen razumevanja in dialoga z mladimi, fleksibilnosti smernic in njihovega prilagajanja ter opozorila, da se je potrebno premakniti iz sfere prepovedovanja v sfero usmerjanja mladih.