Categories
Digitalna zrelost dogodki novice

Digitalna zrelost mladih v Sloveniji

Raziskovalke in raziskovalci so na posvetu predstavili preliminarne rezultate ciljno usmerjene študije, ki razkriva osebna in družbena ozadja, zaradi katerih prihaja do razlik v razumevanju in rabah digitalnih tehnologij med različnimi skupinami mladih od 16 do 24 let.

Posvet je otvorila prodekanja za raziskovalno dejavnost FDV Andreja Jaklič.

Raziskava DZM namenja pozornost digitalnim neenakostim, ki jih tematizira skozi fenomen digitalne zrelosti. Ta vključuje različne vidike razumevanja in uporabe digitalnih tehnologij, obvladovanje digitalnih izzivov in z njimi povezanih problemov ter zmožnost vzpostavljanja družbeno odgovornih interakcij. Enega od podpornih temeljev digitalne zrelosti predstavljajo tudi možnosti za izobraževanje na področju digitalne pismenosti. Ko gre za naprednejša digitalna znanja, sodelujoči v raziskavi omenjajo vlogo šol in drugih prostorov, v katerih se izobražujejo: kar 75 % študentov tako poroča, da v osnovni in srednji šoli pogrešajo več tovrstnih vsebin. Pogost vir digitalnih znanj so tudi spletne platforme ter orodja umetne inteligence, kot je ChatGPT. Več kot 90 % dijakov in študentov tako omenja, da so jih že uporabljali, obenem pa poročajo, da so ob pojavu UI zaskrbljeni in hkrati navdušeni.

Mladi obenem izpostavljajo potrebo po aktualizaciji izobraževanj, v katerih bi sedanje omejitve nadomeščalo razumevanje tehnoloških in uporabniških zmogljivosti orodij. Pri tem zagovarjajo nujo po nadgrajevanju tako lastnih kot tudi znanj učiteljev in staršev. Prav (ne)pismenost izpostavljajo namreč kot enega od ključnih digitalnih izzivov. Ali kot je to nazorno izrazila ena od dijakinj:

»Tehnologija – na tem se gradi svet naprej in ne morejo zdaj od nas pričakovati, da bomo, kakor so bili oni pred petdesetimi leti, ko niso imeli telefona pa teh stvari. Ampak, kar je bilo njim zanimivo, nam več ni«.

Pogovor s študentkama Enyo Dragojević in Kseniio Votiakovo (na sredini) sta vodili Anamarija Šiša (levo) in Nuša Detiček (desno).

Na posvetu so sodelovali tudi mladi sami. Odzvali so se na nekatere rezultate študije, ki med drugim kaže, da rabo digitalnih tehnologij mladi razumejo kot nujo: ko so odklopljeni, prevladuje namreč strah pred izključenostjo iz družbenega življenja. Kljub temu tudi sami uporabljajo strategije umikanja od digitalnega sveta.

Na posvetu so v treh zaporednih sklopih sodelovali raziskovalci in raziskovalke Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Tanja Oblak Črnič, Barbara Neža Brečko in Jure Plaskan so predstavili prispevek Digitalna zrelost mladih: od avtonomije k družbeni (so)odgovornosti. O prostorih digitalnega opismenjevanja in digitalnem razkoraku so govorile Nika Šušterič, Katja Koren Ošljak in Mojca Žveglič Mihelič. Povabljeni mladi pa so skupaj z Anamarijo Šiša in Nušo Detiček razpravljali o družbenih potrebah in strategijah digitalnega umika.

Na okrogli mizi ob knjigi Mediji in mladi, ki jo je moderirala Nika Šušterič (skrajno desno), so sodelovali: Dejan Jontes, Tanja Oblak Črnič, Nina Perger in Katja K. Ošljak (manjka na fotografiji).

Srečanje se je zaključilo s pogovorom z avtorji in avtoricami, ki so predstavljali izbrana izhodišča in nekatere ključne ugotovitve nedavno izdane monografije z naslovom Mediji in mladi.

Vir podatkov, predstavljenih na posvetu, je ciljni raziskovalni projekt Digitalna zrelost mladih: družbene potrebe in neformalno izobraževanje mladih v digitalni dobi V5-2329 (B) se izvaja v okviru Enote za medijske študije in digitalno kulturo na Centru za proučevanje kulture in religije FDV UL  ter na Oddelku za temeljni pedagoški študij PeF UL in je financiran s strani MDP in ARIS.

Categories
Digitalna zrelost Medijski repertoarji rezultati

Mladi, telefoni in medijska panika. In algoritmi.

Medijske in tehnološke rabe se med mladimi močno razlikujejo. Nekateri mladi so bolj kreativni in ustvarjajo zahtevnejše digitalne vsebine, drugi intenzivneje igrajo videoigre, “minimalisti” so zelo selektivni in medije uporabljajo predvsem za informiranje, četrti v središče svojih medijskih praks postavljajo YouTube, nekateri od teh iščejo predvsem izobraževalne vsebine … O tem, kakšne skupine mladih smo zaznali v raziskavi Medijski repertoarji mladih in kakšne so razlike v njihovih medijskih rabah in pismenosti ter na katerih ozadjih nastajajo te razlike, je v oddaji Glasovi svetov na 3. programu Radia Slovenija – program Ars govorila Tanja Oblak Črnič.

Vir slike: RTV SLO (posnetek zaslona s spletne strani oddaje).

Novinarka Urška Henigman, ki je vodila pogovor, je za spletno mesto Radia Slovenija tako povzela pogovor:

Življenjski prostor mladih je razdeljen na dve pokrajini, fizični in digitalni prostor, ki pa se stapljata in prepletata. Sodobne tehnologije so za mlade nekaj samoumevnega, v njihova življenja pa začnejo vstopati že zelo zgodaj, saj jih imamo vsi odrasli okrog njih. Iz prebiranja medijskih objav v minulem mesecu se nariše zelo zaskrbljujoča slika mladih – eni so nasilneži, drugi žrtve, imajo različne duševne stiske, ki jih rešujejo z navzven ali navznoter usmerjenim nasiljem, vsi skupaj pa so nevzgojeni, zasvojeni, razvajeni in leni, za to pa so krivi odsotni in nesposobni starši in šolski sistem, ki učiteljem ne omogoča kaznovanja in sankcioniranja. Taka sporočila razberemo iz javnega diskurza. Medijska gonja in moralna panika v zvezi z mladimi že dolgo ni bila tako silovita, svoje je k prestrašenosti in zaskrbljenosti dodala tudi angleška miniserija Adolescenca, ki naslavlja problematične spletne prostore – moškosfero in družbene medije. Kaj se dejansko dogaja z mladimi, kje so težave in kako jih reševati?

Vprašanja mladih v oddaji Infodrom

Vir slike: RTV SLO (posnetek zaslona s spletne strani oddaje).

Prvi majski Infodrom, to je mladinska informativna oddaja na TV Slovenija, je raziskoval, kje se mladi informirajo in komu pri tem zaupajo. Mlade je zanimalo, kako algoritmi na družbenih omrežjih filtrirajo informacije in kaj to pomeni za uporabnike_ce. Pri iskanju odgovorov jim je pomagala tudi Tanja Oblak Črnič.

Categories
Digitalna zrelost novice

Kje vse nas nas boste lahko srečali in brali

Aprilski redni sestanek smo ponovno usmerili v načrtovanje diseminacije naših izsledkov. Kot družba, zavezana k intenzivni digitalni preobrazbi, namreč moramo poznati značilnosti in potrebe mladih, da bi lažje naslavljali njihova pričakovanja ter morebitne manke in težave.

4. junija 2025 bomo na Fakulteti za družbene vede gostili dogodek z naslovom Družbene potrebe in digitalna pismenost mladih, namenjen vsem, ki se pri svojem delu srečujete z mladimi v nevladnih organizacijah, knjižnicah, šolah in univerzah ter drugih organizacijah s področja usposabljanja in zaposlovanja mladih ter mladih odraslih. Na njem bomo predstavili več področij, ki smo jih analizirali v okviru kvalitativne in kvantitativne raziskave: 1. o fenomenu digitalne zrelosti med različnimi skupinami mladih bodo govorili Tanja Oblak Črnič, Barbara Neža Brečko in Jure Plaskan; 2. Nika Šušterič, Katja K. Ošljak in Mojca Žveglič Mihelič bodo predstavile, v katerih prostorih mladi pridobivajo digitalno pismenost in kateri dejavniki prispevajo k digitalnemu razkoraku; 3. Anamarija Šiša in Nuša Detiček pa bosta v sodelovanju z mladimi predstavili njihove družbene potrebe in strategije umikanja z digitalnih platform. Ob robu dogodka bo potekala tudi okrogla miza z avtoricami in avtorji znanstvene monografije Mediji in mladi.

Katja K. Ošljak, Barbara Neža Brečko, Jure Plaskan, Mojca Žveglič Mihelič in Nika Šušterič; na fotografiji manjkajo Nuša Detiček, Anamarija Šiša in vodja projekta Digitalna zrelost mladih Tanja Oblak Črnič.

Drugi del sestanka smo namenili načrtovanju in urejanju zaključkov v obliki znanstvene monografije (izid predviden v 2026), v kateri se bomo posvetili razumevanju koncepta digitalne zrelosti, njeni povezanosti z digitalnimi kompetencami in medijsko pismenostjo ter razplastili družbene potrebe mladih v povezavi z digitalno tehnologijo ter strategijam odklapljanja od digitalnih svetov.

Categories
Digitalna zrelost Medijski repertoarji rezultati

Čuj, ti, v Mariboru si!

Poleg pomladi so nam lastovke letos prinesle tudi prijazno vabilo mariborskih kolegov za izvedbo gostujočega predavanja pri predmetu Vsebina digitalnih medijev na študijskem programu Medijske komunikacije. Študij poteka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Tanja Oblak Črnič med predstavitvijo študije medijskih repertoarjev, ki je izšla v monografiji Mediji & Mladi.

Tanja Oblak Črnič in Katja Koren Ošljak sta predstavili izsledke rezultatov projekta Medijski repertoarji mladih, dotaknili pa sta se tudi preliminarnih ugotovitev raziskovalnega projekta Digitalna zrelost mladih.

Predstavljeni študiji razkrivata, kakšne so medijske prakse mladih in v kakšnih družbenih okoliščinah se te formirajo. Predavanji kontekstualizirata razumevanje otrok in mladih ter njihovega odnosa do medijev oz. tehnologije tudi z vidika procesov mediatizacije. Ena izmed ključnih karakteristik digitalne medijske krajine pa je poleg platformne družbenosti in visoke povezljivosti tudi navzkrižnost medijskih rab, ki se kaže skozi analizo medijskih repertoarjev osnovno- in srednješolske mladine.

Po predstavitvah rezultatov smo nadaljevali diskusijo s študentkami in študenti ter gostiteljema, z nosilko predmeta Vsebine digitalnih medijev Ines Kožuh in asistentom Petrom Čakšom. Obema najlepša hvala za vabilo!

Categories
Digitalna zrelost dogodki rezultati

Družbene potrebe in digitalna pismenost mladih

Digitalni mediji so od pojava mobilnih naprav in družbenih omrežij postali zelo pomemben dejavnik v vsakdanu – tudi pri mladih. V preteklosti smo pridobili dokaj natančne ocene, kolikšen del dneva mladi posvečajo (mobilnim) tehnologijam in na katerih družbenih omrežjih preživljajo največ časa, a to še ne pomeni, da mlade in njihove digitalne potrebe tudi razumemo. Ker se v digitalnem okolju mladi ne le zabavajo, igrajo in družijo, temveč tudi ustvarjajo, učijo in informirajo, je pomembno, da prepoznamo njihove potrebe v heterogenem polju digitalnih aktivnosti, hkrati pa naslovimo deficite njihovih izkustev in pomanjkljivosti, ki bi jih odvračali od suverenega soočanja z izzivi sodobnih družb.

Vsaj deloma lahko k temu prispevamo z izsledki vseslovenske raziskave, ki jo izvajamo na Fakulteti za družbene vede in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru projekta Digitalna zrelost mladih: družbene potrebe in neformalno izobraževanje mladih v digitalni dobi, ki ga financirata Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in v kateri je sodelovalo več kot 2.000 mladih.  Del ključnih ugotovitev bomo strokovni javnosti predstavili na posebnem strokovnem posvetu, ki je namenjen vsem, ki delajo z mladimi – v nevladnih organizacijah, knjižnicah, šolah, fakultetah itn.

Vabilo na strokovni posvet

Mladinske delavce_ke, učitelje_ice, mentorje_ice, zaposlene v knjižnicah, javnih in zasebnih zavodih, društvih in vse druge, ki mlade izobražujete ali ste pri delu v stiku z njimi, vabimo na strokovni posvet Družbene potrebe in digitalna pismenost mladih, ki bo potekal v sredo, 4. junija 2025 na Fakulteti za družbene vede.

Na posvetu vas bomo seznanili z dosedanjimi ugotovitvami raziskave Digitalna zrelost mladih, v nadaljevanju pa bomo v obliki širše razprave predstavili še rezultate nedavne znanstvene študije Mediji in mladi.

Okvirni program strokovnega posveta je naslednji:

10:00-10:15 Pozdravni nagovori

I. del

10:15-10:45 Digitalna zrelost mladih: od avtonomije k družbeni (so)odgovornosti
Tanja Oblak Črnič, Barbara Neža Brečko, Jure Plaskan

10:45 – 11:15 Prostori digitalnega opismenjevanja in digitalni razkorak
Nika Šušterič, Katja K. Ošljak, Mojca Žveglič Mihelič

11:15 – 11:45 Družbene potrebe in strategije digitalnega umika
Anamarija Šiša, Nuša Detiček in mladi gosti

11:45-12:15 Sklepne misli in razprava

12:15-13:15 Odmor s pogostitvijo

II. del

13:15-14:30 Mediji in mladi: okrogla miza s predstavitvijo znanstvene monografije


Udeležba na posvetu je brezplačna. Za lažjo organizacijo pa vas prosimo, da svojo udeležbo najavite prek obrazca.

Rok za prijavo na posvet je 25. maj 2025 oz. do zapolnitve mest.

Sodelujoči na posvetu boste prejeli uradno potrdilo o udeležbi na celodnevnem strokovnem izobraževanju.

Categories
Digitalna zrelost novice

Načrtovanje diseminacije rezultatov o digitalni zrelosti

Medtem ko poteka delo na še dveh svežnjih projekta DZM, načrtujemo diseminacijo zbranih podatkov, predvsem pa ugotovitev glede digitalne zrelosti mladih (16-24 let), njihovih kompetenc in prostorov pridobivanja le-teh ter družbenih potreb mladih v digitalni družbi in pa tudi strategij mladih pri odklapljanju od digitalnih medijev.

Od leve: Nika Šušterič, Jure Plaskan, Barbara Brečko, Anamarija Šiša, Tanja Oblak Črnič in Nuša Detiček; na fotografiji manjka Katja K. Ošljak.

V začetku junija bomo organizirali strokovni posvet za šole, nevladne organizacije, knjižnice in vse druge, ki se ukvarjajo z mladimi. Predstavili bomo rezultate o stopnji digitalne zrelosti mladih v Sloveniji, ki jih bodo na dogodku komentirali tudi mladi sami. Posvet bomo zaključili s širšo razpravo o mladih in digitalnih medijih.

Med delom v Čitalnici Aleša Debeljaka na FDV.

Dober mesec po izidu knjige Mediji & mladi, ki je nastala v okviru predhodnega projekta MRM, pa smo tudi že pričeli z zasnovo znanstvene monografije o digitalni zrelosti slovenskih dijakinj in dijakov, študentov in študentk ter mladih odraslih, ki so že zapustili prostore izobraževanja.

Categories
Digitalna zrelost dogodki

Pregled prvih rezultatov ankete o digitalni zrelosti mladih

Ob zaključku zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom v okviru projekta Digitalna zrelost mladih smo zelo zadovoljni. Naključno izbrani mladi (16-24 let) so se na vabilo k sodelovanju v raziskavi odzvali bolje, kot smo načrtovali, tako da smo presegli zastavljeni vzorčni okvir. Vsem se še enkrat najlepše zahvaljujemo za čas in posredovane podatke!

V drugem delu zadnjega projektnega sestanka v letu 2024 smo pričeli z izdelavo podrobnejšega načrta za pregled dobrih praks s področja digitalnega opismenjevanja mladih in izdelavo tematsko usmerjenih neformalnih izobraževanj glede na izmerjene digitalne potrebe mladih.

Categories
Digitalna zrelost Medijski repertoarji novice

Predstavitev na Gimnaziji Vič

Dejan Jontes in Katja Koren Ošljak sta v okviru programa Aktivno državljanstvo dijakom in dijakinjam Gimnazije Vič predstavila izsledke o medijskih repertoarjih, medijski pismenosti in digitalni zrelosti mladih v Sloveniji.

Rezultati spletnih anket in kvalitativnih šudij so vzbudili zanimanje in diskusijo z mladimi o prihodnosti globoko mediatizirane družbe. Upamo, da jo bomo kmalu imeli priložnost nadaljevati.

Categories
Digitalna zrelost publikacije rezultati

Skupinski intervjuji s ciljnimi skupinami mladih, poročilo

V prvem letu projekta Digitalna zrelost mladih, ki ga izvajamo ekipa raziskovalk in raziskovalcev s Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani ter financirata ARIS in MDP, smo se najprej posvetili sistematičnemu pregledu instrumentov za merjenje digitalnih potreb mladih in nato izvedbi kvalitativnega raziskovalnega načrta raziskave. Ciljna skupina so bili mladi v starostni kategoriji od 16 do 24 let, podatke pa smo zajemali z metodo skupinskih intervjujev oz. strukturiranih fokusnih skupin.

Polstrukturirani vprašalnik, prirejen za fokusne skupine, je v štirih ločenih sklopih obravnaval naslednje teme: I) digitalne prakse in družbene potrebe; II) dozdajšnja izobraževanja o tehnologijah in potrebe po izobraževanju; III) digitalne potrebe skozi probleme mladih; IV) poznavanje digitalne medijske krajine.

Z omenjenimi inštrumenti je raziskovalna ekipa zbirala podatke o digitalnih izkušnjah in potrebah mladih, povezanih z različnimi vidiki vsakdana: od praks informiranja, političnega komuniciranja in pridobivanja informacij za njihove karierne poti do njihovih potreb na področjih zdravja, prostega časa, zabave in sprostitve, nakupovanja itn. V vprašalnik smo vključili tudi vprašanja o poznavanju digitalnega medijskega okolja in nekaterih tipičnih stereotipnih predstavah, ki običajno prevladujejo o mladih kot »digitalnih domorodcih«. Vprašalnik je vključeval tudi preverbo o dozdajšnjih izobraževalnih izkušnjah v zvezi z digitalnimi tehnologijami in trenutnimi potrebami mladih na tem področju. Izdelava kvalitativnega načrta je tako potekala od januarja do junija 2024, celotno terensko delo pa smo izvedli med aprilom in junijem 2024. Pripravo vprašalnika smo najprej testirali na testnem vzorcu, po opravljeni evalvaciji in prilagoditvi vprašalnika pa izvajali terensko delo.

Categories
Digitalna zrelost Medijski repertoarji novice rezultati

Premisleki o premoščanju digitalnih neenakosti v šolah

Katja K. Ošljak je za učitelje_ice, ravnatelje_ice in šolske strokovne delavke_ce izvedla predavanje z naslovom Prispevek šol k premoščanju digitalnih neenakosti in uresničevanju digitalnih pravic mladih. Avtorica je s predavanjem osvetljevala nekatere spregledane vidike medijske edukacije, kot je vloga socialnih dejavnikov pri formiranju (digitalne) medijske pismenosti. Poleg tega je opozorila na potencial šol, ki lahko z namenom preseganja neenakost med mladimi, izraziteje nagovarjajo potrebe mladih v digitalni družbi. Predavanje je potekalo v okviru spletnega seminarja v organizaciji Safe.si z naslovom Je dostop do interneta res otrokova pravica?.

V prispevku so bili predstavljeni izbrani rezultati projektov Medijski repertoarji mladih in Digitalna zrelost mladih ter nekatere ugotovitve iz nastajajoče doktorske raziskave o rekonceptualizaciji medijske edukacije v kontekstu mediatiziranega otroštva. Eden od predstavljenih izsledkov je bil npr. ta, da finančni položaj družin in izobrazba staršev zaznamujeta opismenjevanje mladih na področju digitalnih tehnologij in medijev.

Pretežno protekcionistični model medijskega oz. digitalnega opismenjevanja, ki prevladuje ne samo v šolah ampak tudi sicer, ne zmore presegati tovrstnih neenakih izhodišč mladih v celoti. Utrjuje pa poenostavljeno in tudi napačno razumevanje digitalnih tehnologij in medijev kot krivcev za težave mladih, čeprav so te posledica drugih okoliščin odraščanja in so prekomerna raba ter druge problematične medijske prakse zgolj simptom teh težav.