Da politične stranke mladih ne nagovarjajo ustrezno, izhaja iz preliminarnih rezultatov raziskave spletne prisotnosti slovenskih političnih strank pred evropskimi volitvami 2024. Raziskavo smo izpeljali tudi v sodelovanju s študentkami in študenti FDV pri predmetu Politika in digitalna kultura, nekaj prvih izsledkov pa je po pogovoru s Tanjo Oblak Črnič in Katjo K. Ošljak povzela Lea Majcen v prispevku za STA.
Študentke in študentje, ki so sistematično pregledovali strankarske objave na spletnih mestih in družbenih omrežjih, so opazili izrazito personalizacijo kampanje, v kateri imajo kandidati in kandidatke na osebnih profilih lahko izrazito večji doseg kot profili strank. Raziskovali so tudi, kako se stranke poslužujejo populizmov, ki temeljijo bodisi na drugačenju manjšin in tujcev ter deljenju med “nami in drugimi” bodisi pa na poveličevanju strpnosti in vključujočega diskurza.
Poleg tega so si v refleksiji svojih analiz na zaključnem srečanju pri predmetu 29. maja bili enotni, da jih politične stranke v kampanji neustrezno nagovarjajo. Zaznali so namreč, da se stranke k mladim večinoma obračajo zgolj s pozivi, naj se udeležijo volitev. Kritični so bili do pokroviteljstva političnih strank, ki v volilni kampanji ne komunicirajo transparentno, njihove objave niso dovolj informative, predstavljena stališča pa premalo argumentirana. Med temami, ki so mladim zelo pomembne, pa jih stranke premalo kakovostno pokrivajo, so študentje in študentke izpostavili vojno v Ukrajini, genocid v Palestini, človekove pravice, migracije ter seveda klimatske spremembe.
