Med 30. in 31. oktobrom je na Univerzi Södertörn na Švedskem potekala mednarodna konferenca z naslovom Navigating the Algoritmic Society, ki se je udeležila tudi Tanja Oblak Črnič in v sodelovanju z Anamarijo Šiša in Katjo Koren Ošljak predstavila referat z naslovom Digital Maturity in an Algorithmic Society: Everyday Practices of Navigation and Disconnection among Young People.
Na konferenci je sicer v treh vzporednih sekcijah sodelovalo več kot 60 udeležencev, ki so v svojih referatih in panelnih okroglih mizah razpravljali o digitalni navigaciji, algoritmizaciji in upodatkovljenju vsakdanjega življenja, se spraševali o metodoloških preobrazbah in novih načinih pridobivanja in proizvajanja raziskovalnih podatkov, zahtevah po inoviranju raziskovalnih pristopov ter konceptualnih okvirih, ki bi zmogli zajeti kompleksne okoliščine, tehnološke imperative in družbene infrastrukture sodobnega digitaliziranega sveta. T. i. »navigacijski obrat« namreč izpostavlja nove načine premikanja po medijskih okoljih, ki pa niso enoznačna – nudijo lahko občutke lahkotnosti, svobode, emancipacije, kot tudi kaosa, negotovosti in tveganj.
Tanja Oblak Črnič je obrat do razumevanja premikanja v sodobnih medijskih okoljih orisala s konceptom digitalne zrelosti, ki pozornost namenja družbeno koristnim rabam in zapolnjuje vrzel na področju raziskovanja t. i. »zrelostnih« rab digitalnih tehnologij med mladostniki. V empiričnem smislu je predstavila tudi preliminarne ugotovitve obširne anketne raziskave med slovenskimi srednješolci in mladimi odraslimi, ki med drugim nakazuje, katere skupine mladostnikov so v tem smislu ranljivejše, katere pa bolje opolnomočene. Izpostavila je ključne strukturne zaviralne in spodbujevalne dejavnike digitalne zrelosti ter s pomočjo konkretnih ugotovitev kritično izpostavila šibkosti psihološko–razvojne perspektive in opozorila na vlogo kulturnega kapitala, praks digitalnega umika in digitalnega kapitala, ki vsak na svojstven način generirajo pomembne diferenciacije med mladimi.
