Na Fakulteti za družbene vede UL se je 9. decembra odvil že tradicionalni Slovenski politološki dan, ki ga organizira Slovensko politološko društvo. Ena izmed osrednjih tem konference, ki je letos nosila naslov Politična oblast, odpor in (ne)zmožnost zavezništev, je bilo tudi vprašanje o protislovjih današnjega časa. Na panelu Družboslovna implikacija orodij umetne inteligence je Nuša Detiček predstavila kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih rezultatov projekta Digitalna zrelost mladih, ki se vežejo na (upo)rabo in stališča mladih do orodji umetne inteligence (klepetalniki generativne UI). Predstavitev je bila konceptualno postavljena v infrastrukturni model sodobne družbenosti, s katerim je bilo prikazano, da za mlade generativna UI ni zgolj orodje, temveč postaja infrastruktura njihovega vsakdanjega delovanja.
V tem kontekstu se odpira ključno vprašanje: kako mladi v Sloveniji apropriirajo ta orodja in kakšne posledice ima to za njihovo vsakdanjost? Empirični podatki projekta Digitalna zrelost mladih kažejo, da mladi v Sloveniji orodja generativne UI množično vključujejo v učne, ustvarjalne in vsakdanje odločitvene prakse, pri čemer jih pogosto razumejo kot kognitivno oporo, »sodelavca«, pa tudi kolega/prijatelja. Hkrati rezultati razkrivajo izrazito heterogenost vzorcev rabe in stališč, ki je povezana z izobrazbeno ravnjo, zaposlitvenim statusom in širšo digitalno pismenostjo mladih. UI se tako vzpostavlja kot infrastruktura, ki lahko bodisi krepi obstoječe neenakosti bodisi – ob ustreznih podpornih mehanizmih – deluje kot vir opolnomočenja.
Nuša je zaključila z mislijo, da generativna UI ne izumlja nič povsem novega, temveč remodulira stare procese in ustvarja pogoje za nove oblike družbenosti na eni strani, ter nove-stare (vire) neenakosti na drugi strani. Zato je ključno razvijati vključujoče in refleksivno (ne)formalno izobraževanje, ki bo primerljivo opolnomočilo različne skupine mladih. Le tako bodo mladi ne le uporabniki, temveč soustvarjalci digitalne prihodnosti.
