Raziskovalke in raziskovalci so na posvetu predstavili preliminarne rezultate ciljno usmerjene študije, ki razkriva osebna in družbena ozadja, zaradi katerih prihaja do razlik v razumevanju in rabah digitalnih tehnologij med različnimi skupinami mladih od 16 do 24 let.
Raziskava DZM namenja pozornost digitalnim neenakostim, ki jih tematizira skozi fenomen digitalne zrelosti. Ta vključuje različne vidike razumevanja in uporabe digitalnih tehnologij, obvladovanje digitalnih izzivov in z njimi povezanih problemov ter zmožnost vzpostavljanja družbeno odgovornih interakcij. Enega od podpornih temeljev digitalne zrelosti predstavljajo tudi možnosti za izobraževanje na področju digitalne pismenosti. Ko gre za naprednejša digitalna znanja, sodelujoči v raziskavi omenjajo vlogo šol in drugih prostorov, v katerih se izobražujejo: kar 75 % študentov tako poroča, da v osnovni in srednji šoli pogrešajo več tovrstnih vsebin. Pogost vir digitalnih znanj so tudi spletne platforme ter orodja umetne inteligence, kot je ChatGPT. Več kot 90 % dijakov in študentov tako omenja, da so jih že uporabljali, obenem pa poročajo, da so ob pojavu UI zaskrbljeni in hkrati navdušeni.
Mladi obenem izpostavljajo potrebo po aktualizaciji izobraževanj, v katerih bi sedanje omejitve nadomeščalo razumevanje tehnoloških in uporabniških zmogljivosti orodij. Pri tem zagovarjajo nujo po nadgrajevanju tako lastnih kot tudi znanj učiteljev in staršev. Prav (ne)pismenost izpostavljajo namreč kot enega od ključnih digitalnih izzivov. Ali kot je to nazorno izrazila ena od dijakinj:
»Tehnologija – na tem se gradi svet naprej in ne morejo zdaj od nas pričakovati, da bomo, kakor so bili oni pred petdesetimi leti, ko niso imeli telefona pa teh stvari. Ampak, kar je bilo njim zanimivo, nam več ni«.
Na posvetu so sodelovali tudi mladi sami. Odzvali so se na nekatere rezultate študije, ki med drugim kaže, da rabo digitalnih tehnologij mladi razumejo kot nujo: ko so odklopljeni, prevladuje namreč strah pred izključenostjo iz družbenega življenja. Kljub temu tudi sami uporabljajo strategije umikanja od digitalnega sveta.
Na posvetu so v treh zaporednih sklopih sodelovali raziskovalci in raziskovalke Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Tanja Oblak Črnič, Barbara Neža Brečko in Jure Plaskan so predstavili prispevek Digitalna zrelost mladih: od avtonomije k družbeni (so)odgovornosti. O prostorih digitalnega opismenjevanja in digitalnem razkoraku so govorile Nika Šušterič, Katja Koren Ošljak in Mojca Žveglič Mihelič. Povabljeni mladi pa so skupaj z Anamarijo Šiša in Nušo Detiček razpravljali o družbenih potrebah in strategijah digitalnega umika.
Srečanje se je zaključilo s pogovorom z avtorji in avtoricami, ki so predstavljali izbrana izhodišča in nekatere ključne ugotovitve nedavno izdane monografije z naslovom Mediji in mladi.
Vir podatkov, predstavljenih na posvetu, je ciljni raziskovalni projekt Digitalna zrelost mladih: družbene potrebe in neformalno izobraževanje mladih v digitalni dobi V5-2329 (B) se izvaja v okviru Enote za medijske študije in digitalno kulturo na Centru za proučevanje kulture in religije FDV UL ter na Oddelku za temeljni pedagoški študij PeF UL in je financiran s strani MDP in ARIS.
