Podobno kot v nekaterih drugih državah znotraj EU in zunaj nje postajajo tudi v slovenskem prostoru zahteve po odvzemu dostopa do digitalnih naprav med mladostniki vse glasnejše. V zadnjih letih se namreč vse bolj krepijo ocene, da je številne probleme sodobnega najstništva možno reševati predvsem z nadzorovanjem pametnih naprav in še posebej v šolah s prepovedjo pametnih telefonov.
Zakaj takšni pozivi niso nujno prava pot k reševanju sicer aktualnih problematik mladih, piše Katja Koren Ošljak v reviji Mladina, kjer med drugim pravi: “Svarila, ki sicer glasno donijo, niso enoznačna in seznam nevarnosti se zdi neomejen, krivdo pa navadno nosijo – mediji sami. Postali so sprožilec afektov, ki se akumulirajo v vsesplošni medijski paniki, ta pa se kaže kot obtoževanje tehnologij za številne sodobne družbene težave. S tem ko resne težave mladih, kot so nizka samopodoba, tesnoba, anksioznost, nadlegovanje, ustrahovanje itn., pripišemo telefonom, odvrnemo pozornost od številnih drugih bistveno relevantnejših socialnih in kulturnih dejavnikov. Vse več mladih odrašča v revščini, njihova prihodnost je negotova zaradi podnebne krize, vojn in svetovnih voditeljev z zablodelim moralnim kompasom, izolirani od družbenega sveta so preživeli dve turbulentni leti improviziranega šolanja na daljavo, ob pomanjkanju kadra različnih strok s področja edukacije, socialnega varstva in psihološke podpore pa so kritike deležni predvsem mediji oz. njihova podporna tehnologija – telefoni.”
