Digitalna zrelost mladih: skupinski intervjuji s ciljnimi skupinami mladih. Metodološko poročilo

V sodobnem digitalnem svetu imajo digitalno znanje in spretnosti ključno vlogo pri integraciji v digitalno družbo, zato je pomembno, da jih pridobijo predvsem mladostniki, katerih vsakdan je digitaliziran dejansko od rojstva naprej (Oblak Črnič 2020; Livingstone in Sefton-Green 2016; Siibak in Mascheroni 2022). Posledično je eden izmed načinov razumevanja sodobnih izzivov mladih in iskanja rešitev ter morebitnih ukrepov na tem področju v prepoznavanju njihovih digitalnih kompetenc. V tukajšnjem projektu digitalne kompetence razumemo kot transverzalne kompetence, ki omogočajo pridobivanje številnih drugih kompetenc (npr. matematične, jezikovne, učenje učenja idr.), ki so povezane z veščinami 21. stoletja. Ker se na področju digitalizacije in upodatkovljenja družb pojavljajo vedno nove tehnologije in pametne naprave, pa se s tem nadgrajuje tudi koncept digitalnih kompetenc. Ta je posledično večplasten in zajema številna področja »sodobne pismenosti«. Ker so mladi v starostni kategoriji 16–24 let posebej zahtevna skupina za naslavljanje in diseminacijo digitalnih kompetenc, saj so že zapustili polje obveznega osnovnošolskega izobraževanja in zanje ni enotnega izobraževalnega prostora, v katerem bi celostno naslovili njihove potrebe po znanju za suvereno pa tudi emancipirano vključevanje v digitalno družbo, je poleg formalnega načina izobraževanja smotrno premišljevati tudi o alternativnih prostorih neformalnega izobraževanja, ki lahko delujejo kot ključni kanali diseminacije digitalnih kompetenc med mladimi. V prvem letu projekta Digitalna zrelost mladih, ki ga izvaja ekipa raziskovalk in raziskovalcev s Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani ter financirata ARIS in MDP, smo se najprej posvetili sistematičnemu pregledu instrumentov za merjenje digitalnih potreb mladih in nato izvedbi kvalitativnega raziskovalnega načrta raziskave. Ciljna skupina so bili mladi v starostni kategoriji od 16 do 24 let, podatke pa smo zajemali z metodo skupinskih intervjujev oz. strukturiranih fokusnih skupin. Polstrukturirani vprašalnik, prirejen za fokusne skupine, je v štirih ločenih sklopih obravnaval naslednje teme: I) digitalne prakse in družbene potrebe; II) dozdajšnja izobraževanja o tehnologijah in potrebe po izobraževanju; III) digitalne potrebe skozi probleme mladih; IV) poznavanje digitalne medijske krajine. Ožji del vprašalnika je vseboval tudi vprašanja o njihovih trenutnih problemih in potrebah, ki zadevajo mladostnike v izbrani starostni kategoriji. Z omenjenimi inštrumenti je raziskovalna ekipa zbirala podatke o njihovih digitalnih izkušnjah in potrebah, povezanimi z različnimi vidiki vsakdana: od praks informiranja, političnega komuniciranja in pridobivanja informacij za njihove karierne poti do njihovih potreb na področjih zdravja, prostega časa, zabave in sprostitve, nakupovanja itn. V vprašalnik smo vključili tudi vprašanja o poznavanju digitalnega medijskega okolja in nekaterih tipičnih stereotipnih predstavah, ki običajno prevladujejo o mladih kot »digitalnih domorodcih«. Vprašalnik je vključeval tudi preverbo o dozdajšnjih izobraževalnih izkušnjah o digitalnih tehnologijah in trenutnih potrebah mladih na tem področju.

Izdelava kvalitativnega načrta je tako potekala od januarja do junija 2024, celotno terensko delo pa smo izvedli med aprilom in junijem 2024. Pripravo vprašalnika smo najprej testirali na testnem vzorcu, po opravljeni evalvaciji in prilagoditvi vprašalnika pa izvajali terensko delo.