Digitalna zrelost mladih

Ker se v digitalnem okolju mladi ne le zabavajo, igrajo in družijo, temveč tudi ustvarjajo, učijo in informirajo, je pomembno, da prepoznamo njihove potrebe v heterogenem polju digitalnih aktivnosti, hkrati pa naslovimo deficite njihovih izkustev in pomanjkljivosti, ki bi mladostnike odvračali od suverenega soočanja z izzivi sodobnih družb.

Eden od načinov razumevanja sodobnih izzivov mladih
in iskanja rešitev ter morebitnih ukrepov na tem področju je tudi prepoznavanje njihove digitalne zrelosti kot kompleksa znanj in spretnosti, povezanih z digitalnimi mediji in tehnologijami.

Ciljni raziskovalni projekt Digitalna zrelost mladih: družbene potrebe in neformalno izobraževanje mladih v digitalni dobi V5-2329 (B) se izvaja v okviru Enote za medijske študije in digitalno kulturo na Centru za proučevanje kulture in religije UL FDV ter na Oddelku za temeljni pedagoški študij UL PeF in je financiran s strani MDP in ARIS.

Ne zgolj digitalne kompetence

Ko razmišljamo o pismenosti za 21. stoletje, seveda ne moremo mimo digitalnih kompetenc, ki se kažejo kot transverzalne kompetence tudi za učenje oziroma pridobivanje številnih drugih kompetenc (npr. matematične, jezikovne, učenje učenja itd.). Že dobro desetletje Evropski referenčni okvir DigComp usmerja tudi digitalno opismenjevanje v Sloveniji. Ta okvir digitalne spretnosti ločuje na pet ravni: 1. informacijska in podatkovna pismenost; 2. komuniciranje in sodelovanje; 3. ustvarjanje digitalnih vsebin; 4. varnost; in 5. reševanje problemov. Manj pa je DigComp osredotočen na kritične razsežnosti znanj in spretnosti, ki jih tradicionalno umeščamo na področje medijske edukacije. Med drugim gre, denimo, za vsebine, kot je poznavanje delovanja digitalnega ekosistema in medijske krajine, produkcije ter državljanski angažma onkraj storitev e-uprave (npr. umetniški angažma, civilnodružbeni aktivizem, protestništvo, ipd). Okviru DigComp pa umanjka tudi upoštevanje priložnosti za igro, ustvarjalnost in aktivno preživljanje prostega časa v digitalnih prostorih ter kolektivnega opolnomočenja mladih.

Ker so mladi v starostni kategoriji od 16-24 let posebej zahtevna skupina za naslavljanje in diseminacijo (digitalne) medijske pismenosti, saj so že zapustili polje obveznega osnovnošolskega izobraževanja in zanje ni enotnega izobraževalnega prostora, v katerem bi celostno obravnavali njihove potrebe po znanju za suvereno in emancipirano vključevanje v digitalno družbo, je poleg formalnega načina izobraževanja smotrno premišljevati tudi o alternativnih prostorih neformalnega izobraževanja, ki lahko delujejo kot ključni kanali diseminacije znanja med mladimi.

Krovni cilji projekta

1. Analizo družbenih potreb mladih na področju digitalnih kompetenc bomo izvedli s kombiniranim oz mešanim raziskovalnim pristopom, in sicer s kvalitativno metodo fokusnih skupin in kvantitativno metodo anketnega vprašalnika. Razumevanje potreb mladih med 16. in 24. letom na področju digitalnih kompetenc je pomembno iz več razlogov.

Prvič, v današnjem hitro spreminjajočem se digitalnem svetu so digitalne kompetence postale ključne za različna področja življenja, vključno z izobraževanjem, zaposlovanjem in družbeno vključenostjo in politično aktivnostjo mladih.

Drugič, naslavljanje potreb mladih na področju digitalnih kompetenc lahko prispeva k zmanjšanju digitalnega razkoraka, kakor smo ga koncipirale zgoraj. Na ozadju poznavanja potreb mladih na področju digitalnih kompetenc tako lahko prepoznavamo vrzeli med njimi, ki reproducirajo ali poglabljajo neenakosti med mladimi.

Tretjič, poznavanje potreb mladih na tem področju, ne le z vidika obstoječih modelov digitalne pismenosti, pač pa tudi z vidika njihovih dejanskih medijskih repertoarjev, ki njihove digitalne prakse narekujejo, je ključnega pomena tudi za oblikovanje ustreznih izobraževalnih politik tako v formalnem kot tudi v neformalnem polju.

Zadnji razlog za analizo potreb mladih vidimo v hitrosti tehnoloških in tudi družbenih sprememb, ki nakazujejo, da digitalne kompetence mladih niso trajne, pač pa dinamičen konstrukt, ki terja redno spremljanje, nenehno revizijo in kritično naslavljanje. 2. Pregled dobrih praks za krepitev digitalnih kompetenc v mednarodnem prostoru bomo izvedli s t.i. meta-analizo mednarodnih raziskav in praks s področja pridobivanja digitalnih kompetenc v neformalnem izobraževanju.

Družbeno-politično zanimanje za prepoznavanje pomena digitalnih kompetenc prinaša tudi razvoj raznovrstnih praks in izobraževanj, pri čemer je na tem področju dejaven predvsem sektor neformalnega izobraževanja, tudi zato, ker ta sfera predstavlja potencialne vire zaslužka.

Pred nami je sicer prenova kurikulov za osnovno in srednjo šolo, ki predvideva umeščanje digitalnih kompetenc na osnovi DigComp 2.2 v vse učne predmete, še vedno pa ostaja skupina mladih odraslih, ki digitalnih kompetenc ne bodo prejeli preko formalnega izobraževanja. Zato je še toliko pomembneje, da med množico obstoječih praks in programov prepoznamo tiste, ki imajo raziskovalno in izvedbeno oprijemljiv učinek.

Ko gre za prakse, ki uspešno naslavljajo razvoj digitalnih kompetenc mladih med 16 in 24 let, je posebej smiselno, da se ozremo tudi v tujino, saj digitalni svet, v katerem bivajo in delujejo mladi, v pomembni meri presega nacionalne okvirje. To pa predstavlja tako izzive kot tudi priložnosti za oblikovanje inovativnih in učinkovitih pristopov k digitalnemu opismenjevanju mladih, ki slednje tudi uspešno nagovarjajo. 3. Predloge tematsko usmerjenih neformalnih izobraževanj bomo izpeljali na podlagi analize družbenih potreb mladih ugotovitev primerjalne analize dobrih praks a področja digitalnega opismenjevanja in medijske edukacije.

Na ozadju široko zastavljenih analiz bomo oblikovali predlog rešitev za sistemizacijo izvajanja dokazano uspešnih neformalnih izobraževalnih dejavnosti na področju digitalnih kompetenc mladih v izbrani starostni kategoriji. S tem bomo po eni strani prispevali h krepitvi sodelovanja med formalnim in neformalnim izobraževalnim sektorjem, po drugi pa bodo prav sistemske rešitve na tem področju lahko doprinesle k zmanjševanju digitalnega razkoraka med mladimi, ki se šolajo v različnih institucijah in programih.

Značilnosti sodobnih družb namreč zahtevajo digitalno kompetentnost vseh mladih, ne glede na izobrazbeno raven, ki jo bodo dosegli, ali poklic, ki ga bodo v prihodnosti opravljali. Kajti v kolikor prepoznamo tako spremembe na trgu dela, ki jih digitalizacija prinaša, kot tudi potrebo po krepitvi demokracije in demokratične participacije posameznikov, ki sta vse bolj mediirani skozi digitalne tehnologije, lahko celoviteje in pravi čas opolnomočimo tudi mladostnike na zgodnjih poteh v odraslost in zrelost. 4. Oblikovanje ukrepov in smernic za naslavljanje mladih z namenom zmanjševanja digitalnega razkoraka, ki jih zahteva bivanje v vključujočih in pravičnosti zavezanih družbah prihodnosti, pa bo rezultat obsežnega premisleka in ugotovitev iz vseh predhodnih svežnjev.

Zadnji cilj je v pomembni meri povezan s prejšnjimi tremi in eksplicitno nadgrajuje tretji cilj v smeri zmanjševanja digitalnega razkoraka oziroma neenakosti med mladimi v sodobnih družbah in družbah prihodnosti z vidika aktivne participacije mladih. V okviru tega cilja bomo zato s strokovnjaki pripravili predloge ukrepov in smernic za naslavljanje mladih ter njihovih potreb v odnosu do digitalnih kompetenc, ki jih zahteva bivanje v vključujočih in pravičnosti zavezanih družbah prihodnosti.