Namen projekta je raziskati družbene vidike digitalne prisotnosti skozi perspektivo mladih in odraslih.
Osrednji cilj raziskave pa je analiza zaznane problematike digitalne zasvojenosti otrok in mladostnikov ter odraslih s popisom potreb in aktivnosti za preprečevanje le-teh ter proučitev možnosti vzpostavitve mehanizma stalnega spremljanja rabe digitalnih tehnologij in medijev v šolskem okolju in širše.
Sočasno si prizadevamo za opredelitev temeljnih pojmov in klasifikacije, povezane z uporabo digitalnih tehnologij med mladimi. Skladno z izhodišči raziskovalnega projekta poseben poudarek namenjamo razlikovanju med zaželenimi in nezaželenimi oziroma priporočljivimi in odsvetovanimi digitalnimi praksami.
Raziskovalni projekt Onstran zasvojenosti: družbeni vidiki digitalne prisotnosti skozi perspektivo mladih in odraslih (CRP V5-2565) se izvaja v okviru Centra za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede na Univerzi v Ljubljani. Projekt financirajo ARIS, Ministstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.
Osrednji koncept projekta je digitalna prisotnost, ki presega ozko razumevanje digitalne zasvojenosti in omogoča bolj celostno, razvrščeno razumevanje digitalnih navad mladih – od funkcionalne, razvoju primerne rabe do tveganih oblik vedenja. Razvijamo torej konceptualni okvir, ki vključuje socialne, razvojne in tehnološke dejavnike, in omogoča natančnejše prepoznavanje dejavnikov tveganja ter učinkovitejše ciljanje preventivnih ukrepov.
Cilji projekta vključujejo: 1) konceptualno opredelitev oblik digitalne prisotnosti (funkcionalna, problematična, tvegana), 2) empirično oceno razširjenosti rabe digitalnih tehnologij med mladimi v šolah, 3) oblikovanje podlag za strokovna priporočila, smernice in protokol sodelovanja med
šolami, starši in strokovnjaki, ter 4) predlog merskega instrumenta za dolgoročno spremljanje rabe digitalnih tehnologij v VIZ.
Raziskovalni pristop vključuje kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod: ankete med učenci, dijaki, starši in strokovnimi delavci v šolah, fokusne skupine z mladimi, etnografske opazovalne študije v šolskem okolju in analizo praks.
V okviru projekta bo oblikovana tudi strokovna ekspertna skupina, ki bo vključevala predstavnike šolstva, zdravstva, sociale in nevladnega sektorja in drugih, z nalogo priprave podlag za smernice za vzgojno-izobraževalne zavode in predlog protokola ukrepanja ob zaznavi tvegane rabe digitalne tehnologije.
Rezultati bodo služili kot strokovna podlaga za strateško odločanje in oblikovanje preventivnih programov na nacionalni ravni, skladno z usmeritvami Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033. Projekt bo vzpostavil tudi podatkovno bazo za nadaljnje raziskave in
predlagal vzdržni model za spremljanje in monitoring digitalne prisotnosti.
Prispevek projekta je pomemben tudi na znanstveni ravni: ponuja novo terminološko in metodološko osnovo za preučevanje digitalnih vedenj mladih, dopolnjuje vrzeli v domačem raziskovalnem prostoru in omogoča vključitev Slovenije v širše mednarodne raziskovalne tokove na področju digitalne vzgoje, mladinske politike in družbene digitalne pismenosti.
Ekipa
Vodja projekta je Barbara Brečko, poleg nje pa v projektu sodelujejo:
- Katja Koren Ošljak,
- Tanja Oblak Črnič,
- Ajda Petek,
- Jure Plaskan in
- Anamarija Šiša.
Več o raziskovalkah in raziskovalcih. >
