Mediji mladih

Digitalne potrebe mladih in ponotranjanje imperativov sodobnih digitalnih družb

2026-10-19T18:51:00+02:00

Naslovna fotografija: Letras de la Ciudad de México en Parque La Bombilla, avtor TresTlacuachesEnUnaGabardina, Wikimedia Commons, licenca CC BY-SA 4.0. Fotografija je obrezana in pomanjšana.

Letošnja konference AoIR – Association of Internet Researchers Conference je pod naslovom Regenerations oziroma Obnavljanja je potekala v mehiškem glavnem mestu. Preko 400 raziskovalcev_k interneta je med 14. in 17. oktobrom 2026 v Mexicu predstavljalo najaktualnejše rezultate s področja internetnih študij. Slovenijo in Univerzo v Ljubljani sta s prispevkom zastopali Anamarija Šiša in Katja K. Ošljak.

Katja K. Ošljak med predstavitvijo prispeva o digitalnih potrebah mladih in imperativih digitanih družb na konferenci AoIR 2026. Soavtorica pispevka Anamarija Šiša je bila tudi v vlogi moderatorke panela.

Foto: Anamarija Šiša.

V predstavitvi sta prikazali, kako se mladi spopadajo z zahtevami globoko mediatiziranih družb. Namesto da bi k digitalnemu življenju mladih pristopali skozi prevladujoče narative tehnološkega optimizma ("digitalni domorodci") ali diskurz o škodljivosti (odvisnost, prekomerna raba), sta analizirali, kako se vsakodnevne digitalne prakse mladih pojavljajo v infrastrukturnih pogojih, ki jih oblikujejo platformizacija, algoritmizacija in upodatkovljenje.

Udeleženke in udeleženec panela Otroci, mladi in upravljanje platform (Children, Youth, and Platform Governance) na AoIR 2026: Anamarija Šiša, Yixi Zhao, Katja K. Ošljak, Jeffrey Wimmer in Carine Roos.

Foto: Tanja Oblak Črnič.

Na podlagi podatkov, pridobljenih s 15 kvalitativnimi skupinskimi intervjuji, v katerih je sodelovalo 45 mladih in mladih odraslih v starosti od 16 do 24 let, avtorici "digitalne potrebe" razumetate kot družbene imperative, ki so ponotranjeni v posameznikove_čine odgovornosti (ne pa kot psihološke primanjkljaje ali razvojne potrebe). Sodelujoči mladi so opisali tri medsebojno povezana nasprotja, ki oblikujejo njihovo vsakdanje digitalno življenje: pritisk, da morajo biti nenehno informirani ob sočasnih izkušnjah s preobremenjenostjo z informacijami; pričakovanje digitalne kompetentnosti ob omejeni institucionalni podpori; ter normo nenehne povezanosti ob hkratni potrebi po odklapljanju od digitalnega.

Na vseh teh področjih je odgovornost (1. za upravljanje informacijskih tokov in selekcioniranje informacij, 2. pridobivanje in ohranjanje kompetenc ter 3. regulacijo digitalne prisotnosti in odklopa) individualizirana. Mladi digitalne imperative doživljajo – ne kot zunanje omejitve – ampak kot pogoje za sodelovanje v sodobnem družbenem življenju. Njihovih strategij pa ni možno poenostavljeno razumeti kot zgolj upor, saj gre za kompleksna pogajanja in prilagajanja znotraj globoko mediatiziranih infrastruktur.

Na konferenci evropskega komunikološkega združenja

2026-09-15T09:25:00+02:00

Med 8. in 11. septembrom 2026 je na Masarykovi univerzi v Brnu na Češkem potekala 11. mednarodna znanstvena konferenca evropskega komunikološkega združenja ECREA z naslovom Paths, Connections and Futures, kjer smo predstavili najnovejše študije na podlagi rezultatov raziskovalnega projekta Digitalna zrelost mladih.

Anamarija Šiša, Nuša Detiček, Tanja Oblak Črnič in Jure Plaskan na konferenci ECREA 2026 v Brnu.

Tanja Oblak Črnič in Jure Plaskan sta predstavila delo Between autonomy and social needs of the young audience: A critical revision of digital maturity concept. V prispevku sta kritično ovrednotila koncept digitalne zrelosti, ki sta ga definirala kot večplasten pojav, v katerem se visoka avtonomija mladih pri uporabi digitalnih tehnologij prepleta z občutkom ujetosti v digitalnem okolju, kar razkriva temeljni paradoks njihovega digitalnega vsakdana. Pri pripravi prispevka sta sodelovali tudi Katja Koren Ošljak in Anamarija Šiša.

Jure Plaskan in Tanja Oblak Črnič med predstavitvijo kritične analize koncepta digitalne zrelosti.

Nuša Detiček je predstavila prispevek From digital savvy to democratic responsibility: How young citizens engage with AI, v katerem v soavtorstvu s Tanjo Oblak Črnič, preučujeta kako mladi kritično in odgovorno pristopajo k umetni inteligenci. Ugotovitve kažejo, da se je začetna previdnost, zadržanost in eksperimentalnost v odnosu mladih do umetne inteligence postopoma preoblikovala v bolj premišljeno in ciljno usmerjeno uporabo. Mladi, ki jih lahko opredelimo kot »nastajajoče državljane« (Oblak, 2023), torej dejavno razmišljajo o etičnih in družbenih implikacijah umetne inteligence.

Nuša Detiček je v sodelovanju s Tanjo Oblak Črnič predstavila, kako mladi pristopajo k in razmišljajo o rabi UI.

Anamarija Šiša je predstavila prispevek Tensions between digital imperatives and digital needs among young people, ki je nastal v soavtorstvu s Katjo Koren Ošljak. V njem sta analizirali tri ključne napetosti v vsakdanjem digitalnem življenju mladih. Napetost med zahtevo po stalni informiranosti in informacijsko preobremenjenostjo, med pričakovanji glede digitalnih kompetenc in omejeno institucionalno podporo ter med pričakovanji stalne povezanosti in potrebo po digitalnem odklopu.

Anamarija Šiša med predstavitvijo prispevka o napetostih, ki jih doživljajo mladi ob imperativih digitalizirane družbe.

Ob medijski pismenosti ne pozabimo na vlogo države

2026-08-21T13:40:00+02:00

Dobrobit mladih na spletu pogosto povezujemo z njihovo medijsko pismenostjo. Ta je rezultat medijske edukacije, ki je kompleksna in sega vse od dostopnosti naprav in medijev, uporabniških veščin in tehniškega znanja, pa vse do zmožnosti za analitično ter kritično branje in ustvarjanje medijskih tekstov. V Omizju na TV Slovenija je skupaj z drugimi gosti – Petro Zupančič (Akos), Robertom Železnikom (OŠ Cirkulane-Zavrč), Saro Bugarinović (Mladinski program TV Slovenija) in novinarko Tino Antončič o tem razpravljala Katja K. Ošljak. V razpravi je poudarila, da je ob sistematični medijski edukaciji in celoviti medijski pismenosti za dobrobit mladih v digitalni družbi zelo pomembna regulacija digitalnih platform.

Z leve: Petra Zupančič, Robert Železnik, Sara Bugarinović, Katja K. Ošljak in Tina Antončič.

Foto: Borut Gale/TV Slovenija

Mladi in digitalno

2026-07-05T10:53:00+02:00

Znanstvena monografija Mladi in digitalno: fragmenti vsakdanjih življenj, ki sta jo uredili Katja Koren Ošljak in Nika Šušterič, v središče postavlja mlade in mlade odrasle ter raziskuje njihovo vpetost v digitalizirano družbeno stvarnost. Pri tem posebej pozorno obravnava razpetost današnjih mladih med raznoterimi družbenimi imperativi glede izobraževanja, zaposlovanja, družbenega vključevanja, skrbi zase, druženja in negovanja čustvenih vezi.

Naša nova knjiga predstavlja rezultate raziskovalnega projekta Digitalna zrelost mladih. Delo Mladi in digitalno pa bo mogoče brati tudi kot nadaljevanje naše prejšnje monografije Mediji in mladi, ki obravna medijsko-tehnološke prakse osnovno- in srednješolske mladine in jo je uredila Tanja Oblak Črnič. Mladi in digitalno namreč pod drobnogled jemlje nekoliko starejšo populacijo (16–24 let) mladih, njihovo digitalno zrelost in dobrobit, (digitalne) prostore izobraževanja in pismenost za uporabo orodij generativne umetne inteligence.

Iz recenzije Dejana Jontesa:

Monografija Mladi in digitalno: fragmenti vsakdanjih življenj predstavlja konceptualno in empirično relevanten prispevek k razumevanju mladih v digitalizirani družbi. Njena osrednja odlika je analitična in teoretska natančnost, saj se avtorice in avtor izognejo redukcionističnim, moralno-paničnim interpretacijam mladostniških digitalnih praks ter namesto tega ponudijo diferenciran okvir, v katerem so tehnologije razumljene kot družbeno pogojene infrastrukture in kot del vsakdanjih rutiniziranih praks.

Iz recenzije Žive Kos:

Avtorice in avtorji osvetlijo samoumevnosti in strahove v povezavi z digitalnimi spretnostnimi novih generacij in opozarjajo na vztrajanje digitalnih neenakosti. Knjiga med drugim osvetljuje tudi konceptualne in terminološke aspekte in je zato pomembno izhodišče za pedagoge, starše in odločevalce, ki želijo razumeti, kako digitalni mediji in umetna inteligenca dejansko sooblikujejo prihodnost izobraževanja in dela.

Knjiga sta založili Fakulteta za družbene vede in Pedagoška fakulteta UL, brezplačno dostopna pa je v spletni knjigarni Založbe UL.

Zaključek projekta in raziskave digitalne zrelosti med mladimi v Sloveniji

2026-04-17T11:20:00+02:00

Uradno smo zaključili triinpolletni raziskovalni projekt CRP Digitalna zrelost mladih: družbene potrebe in neformalno izobraževanje mladih v digitalni dobi.

Z leve v smeri urinega kazalca: Nika Šušterič, Tanja Oblak Črnič, Katja Koren Ošljak, Barbara N. Brečko, Jure Plaskan in Anamarija Šiša. Fotografira: Nuša Detiček.

Leta 2023 smo prejeli financiranje za projekt DZM in oktobra začeli z raziskovalnim delom. Do marca 2026 smo opravili vse napovedane obveznosti do naročnikov in financerjev (Ministrstvo za digitalno preobrazbo RS in ARIS). Vsaj do konca leta 2026 pa bomo nadaljevali z diseminacijo raziskovalnih rezultatov.

Kmalu izide znanstvena monografija z naslovom Mladi in digitalno: fragmenti vsakdanjih življenj – najprej kot eknjiga, nato pa še v tiskani obliki. V delu imamo tudi več znanstvenih člankov in prispevkov, ki jih nameravamo predstaviti na mednarodnih konferencah.

Dobrobit mladih v digitalni dobi

2026-03-12T10:41:00+01:00

Katja Koren Ošljak je v prispevku z naslovom Digital wellbeing of young people within the imperatives of late modern societies (Digitalna dobrobit mladih med imperativi poznomodernih digitaliziranih družb) predstavila ugotovitve kvalitativne študije o tenzijah v kontekstu digitaliziranega vsakdana, s katerimi se soočajo mladi (16–24 let). Študija, ki je nastala v soavtorstvu z Anamarijo Šiša, raziskuje, kako se mladi soočajo z imperativi današnjih digitaliziranih družb. Predstavljena empirična analiza razkrije tri osrednja področja, na katerih se mladi znajdejo v primežu teh imperativov: 1. informiranje, 2. izobraževanje in delo ter 3. upravljanje socialno-emocionalnih odnosov. Kot odziv na te zahteve se med mladimi porajajo specifične, digitalne potrebe, med katerimi izstopajo 1. odklapljanje od digitalnega, 2. prizadevanja za digitalno in medijsko pismenost ter 3. socialna vključenost oziroma iskanje občutka pripadnosti.

Udeleženki in udeleženca okrogle mize o digitalni dobrobiti mladih: Alja Videtič Paska, Katja Koren Ošljak, Octavian Mihai Machidon in Răzvan - Marius Predatu.

Na okrogli mizi so sodelovali tudi profesorica z Medicinske fakultete UL dr. Alja Videtič Paska, docent s Fakultete za računalništvo in informatiko UL dr. Octavian Mihai Machidon in z Oddelka za klinično psihologijo in psihoterapijo Univerze Babes-Bolyai v Romuniji docent dr. Răzvan - Marius Predatu. Pogovor je moderiral profesor dr. Igor Švab.

Pregled dobrih praks

2026-03-09T16:56:00+01:00

Značilnosti sodobnih z mediji in tehnologijami nasičenih družb zahtevajo digitalno kompetenco vseh mladih, ne glede na izobrazbeno raven, ki jo bodo dosegli ali poklic, ki ga bodo v prihodnosti opravljali. V okviru projekta smo zato opravili eno od obsežnejših študij digitalnih potreb in kompetenc mladih, poleg pa okvir DigComp dopolnili z obširnim merjenjem in razumevanjem digitalne zrelosti mladih. S tem smo pozornost usmerili na zaznave in sposobnosti, kot jih zaznavajo mladi sami, s čimer obravnavana vprašanja naslavljamo celoviteje, kot to običajno počno obstoječe nacionalne in mednarodne raziskave. Ciljna skupina tukajšnjega projekta so mladi in mladi odrasli v obdobju od 16 do 24 let.

V zadnjem letu projekta DZM smo se osredotočali predvsem na dvoje:

Pregledali in analizirali smo dobre prakse na področju neformalnega izobraževanja, s katerimi je možno prispevati k digitalni zrelosti mladih. V ta namen smo opravili smo meta-analizo mednarodnih raziskav neformalnih izobraževanj za dvig digitalnih kompetenc ter oblikovali tipologijo izobraževalnih praks za razvoj digitalnih kompetenc mladih. Temu pa je sledila podrobnejša študija izbranih uspešnih praks s predlogi in dopolnitvami za njihov prenos v slovenski izobraževalni kontekst.
Oblikovali smo predlog smernic in ukrepov z namenom zmanjševanja digitalnega razkoraka. Predlog rešitev sugerira sistematično uvajanje prepoznanih dobrih praks na področju digitalnega opismenjevanja v formalnem in neformalnem izobraževanju, kar lahko prispeva k zmanjševanju digitalnih neenakosti med mladimi.

Preliminarne ugotovitve in pripadajoče raziskovalne korake prikazujemo v poročilu.

Zaključevanje projekta o digitalni zrelosti

2026-01-15T17:24:00+01:00

Na januarskem sestanku smo pozornost namenili odprtim nalogam in poročilom. Zaključevanje projekta namreč zahteva tudi transparentno poročanje financerjem glede vseh naših aktivnosti.

Januarski sestanek smo izpeljali v spletni obliki.

Ena izmed prijetnejših – čeprav zelo zahtevnih nalog, ki nas še čaka, je zaključevanje znanstvene monografije o digitalni zrelosti mladih in mladih odraslih v Sloveniji. Monografija, ki bo obsegala pet poglavij na približno 150 straneh, bo izšla v sozaložništvu UL FDV in UL PeF. Ko bo na voljo za branje, vas o tem nemudoma obvestimo!

UI kot infrastruktura mladinske kulture

2025-12-10T15:32:00+01:00

Na Fakulteti za družbene vede UL se je 9. decembra odvil že tradicionalni Slovenski politološki dan, ki ga organizira Slovensko politološko društvo. Ena izmed osrednjih tem konference, ki je letos nosila naslov Politična oblast, odpor in (ne)zmožnost zavezništev, je bilo tudi vprašanje o protislovjih današnjega časa. Na panelu Družboslovna implikacija orodij umetne inteligence je Nuša Detiček predstavila kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih rezultatov projekta Digitalna zrelost mladih, ki se vežejo na (upo)rabo in stališča mladih do orodji umetne inteligence (klepetalniki generativne UI). Predstavitev je bila konceptualno postavljena v infrastrukturni model sodobne družbenosti, s katerim je bilo prikazano, da za mlade generativna UI ni zgolj orodje, temveč postaja infrastruktura njihovega vsakdanjega delovanja.

Nuša Detiček med predstavitvijo rezultatov projekta Digitalna zrelost mladih, ki se vežejo na (upo)rabo in stališča mladih do orodji generativne umetne inteligence.

V tem kontekstu se odpira ključno vprašanje: kako mladi v Sloveniji apropriirajo ta orodja in kakšne posledice ima to za njihovo vsakdanjost? Empirični podatki projekta Digitalna zrelost mladih kažejo, da mladi v Sloveniji orodja generativne UI množično vključujejo v učne, ustvarjalne in vsakdanje odločitvene prakse, pri čemer jih pogosto razumejo kot kognitivno oporo, »sodelavca«, pa tudi kolega/prijatelja. Hkrati rezultati razkrivajo izrazito heterogenost vzorcev rabe in stališč, ki je povezana z izobrazbeno ravnjo, zaposlitvenim statusom in širšo digitalno pismenostjo mladih. UI se tako vzpostavlja kot infrastruktura, ki lahko bodisi krepi obstoječe neenakosti bodisi – ob ustreznih podpornih mehanizmih – deluje kot vir opolnomočenja.

Nuša je zaključila z mislijo, da generativna UI ne izumlja nič povsem novega, temveč remodulira stare procese in ustvarja pogoje za nove oblike družbenosti na eni strani, ter nove-stare (vire) neenakosti na drugi strani. Zato je ključno razvijati vključujoče in refleksivno (ne)formalno izobraževanje, ki bo primerljivo opolnomočilo različne skupine mladih. Le tako bodo mladi ne le uporabniki, temveč soustvarjalci digitalne prihodnosti.

Na 41. knjižnem sejmu

2025-12-01T17:09:00+01:00

V pogovoru urednice knjige Mediji in mladi Tanje Oblak Črnič ter dveh (izmed mnogih) avtorjev_ic Ane Vogrinčič Čepič s Filozofske fakultete UL in Katje Koren Ošljak smo osvetlile vlogo družin, vrstnikov in šole v procesih medijske socializacije mladih. Tudi zato ker je razprava, ki jo je vodila Urška Henigman s Prvega programa Radia Slovenija, potekala na knjižnem sejmu, smo v središče predstavljenih ugotovitev postavile odnos otrok in mladine do branja ter ga umeščale ob njihove druge medijske izbire in digitalno opismenjevanje.

Urška Henigman, Ana Vogrinčič Čepič, Katja Koren Ošljak in Tanja Oblak Črnič na odru Založniške akademije na 41. knjižnem sejmu.

Vsi, ki ste zamudili razpravo, lahko delčku rezultatov, ki jih predstavlja Ana Vogrinčič Čepič, prisluhnete v reportaži kulturno–umetniškega programa TV Slovenija.

Prispevek z okrogle mize o mladih, medijih in branju se prične v sedmi minuti ob 06:25.

Raziskovalni dan

2025-11-11T18:06:00+01:00

Oddelek za medijske in komunikacijske študije na Univerzi Södertörn v Stockholmu na Švedskem že vrsto let dvakrat letno organizira t. i. raziskovalne dneve. Sodelavci_ke, gostujoči_e raziskovalci_ke, doktorski_e študentje_ke in post–doktorski_e raziskovalci_ke kolegialno prediskutirajo nastajajoče znanstvene publikacije, preden jih posredujejo v postopke objav. Te publikacije so lahko osnutki oziroma idejne zasnove člankov, poglavij za knjige ali učbenike, raziskovalne prijave projektov ali druga podobna besedila.

Raziskovalnega dne Oddelka za komunikacijske in medijske študije na Univerzi Södertörn se je novembra 2025 udeležilo 27 raziskovalcev_k.

Raziskovalni seminar je praviloma celodnevni dogodek, ki poteka v angleščini in se odvija zunaj fakultete, organiziran pa je podobno kot manjša enodnevna konferenca ali simpozij. Vsakemu prispevku sta dodeljena dva respondenta, ki ustno komentirata prebrano besedilo. Recenzentski diskusiji, ki traja do 40 min, se lahko s svojimi uvidi priključijo vsi prisotni. Gre za primer dobre prakse in kolegialne pomoči med sodelavci_kami, ki si lahko – ne glede na ožjo ekspertizo, medsebojno pomagajo pri izboljšavi še nedodelanih tekstov.

Ingrid Forsler in Sofia Johansson.

Takšnega seminarja se je v torek, 4. novembra, udeležila tudi Tanja Oblak Črnič, ki je na povabilo organizatoric Sofie Johansson in Stine Bengsston, predstavila osnutek poglavja za prihajajočo uredniško zasnovano znanstveno monografijo Mladi in digitalno, ki nastaja kot rezultat raziskovalnega dela v okviru projekta Digitalna zrelost mladih. S pomočjo temeljitih in konstruktivnih odzivov Staffana Ericsona in Ekaterine Kalinine je prejela vrsto pripomb in predlogov, kako poglavje še dodelati in ga približati ne le akademski, ampak tudi širši strokovni javnosti.

Digitalna zrelost v algoritmični družbi

2025-11-03T10:05:00+01:00

Med 30. in 31. oktobrom je na Univerzi Södertörn na Švedskem potekala mednarodna konferenca z naslovom Navigating the Algoritmic Society, ki se je udeležila tudi Tanja Oblak Črnič in v sodelovanju z Anamarijo Šiša in Katjo Koren Ošljak predstavila referat z naslovom Digital Maturity in an Algorithmic Society: Everyday Practices of Navigation and Disconnection among Young People.

Tanja Oblak Črnič med predstavitvijo prispevka o vsakdanjih praksah mladih pri navigiranju v digitalnem kontekstu in odklapljanju od digitalnega.

Na konferenci je sicer v treh vzporednih sekcijah sodelovalo več kot 60 udeležencev, ki so v svojih referatih in panelnih okroglih mizah razpravljali o digitalni navigaciji, algoritmizaciji in upodatkovljenju vsakdanjega življenja, se spraševali o metodoloških preobrazbah in novih načinih pridobivanja in proizvajanja raziskovalnih podatkov, zahtevah po inoviranju raziskovalnih pristopov ter konceptualnih okvirih, ki bi zmogli zajeti kompleksne okoliščine, tehnološke imperative in družbene infrastrukture sodobnega digitaliziranega sveta. T. i. »navigacijski obrat« namreč izpostavlja nove načine premikanja po medijskih okoljih, ki pa niso enoznačna – nudijo lahko občutke lahkotnosti, svobode, emancipacije, kot tudi kaosa, negotovosti in tveganj.

Udeleženci_ke konference Navigating Algorithmic Society na Universi Södertörn v Stockholmu na Švedskem.

Tanja Oblak Črnič je obrat do razumevanja premikanja v sodobnih medijskih okoljih orisala s konceptom digitalne zrelosti, ki pozornost namenja družbeno koristnim rabam in zapolnjuje vrzel na področju raziskovanja t. i. »zrelostnih« rab digitalnih tehnologij med mladostniki. V empiričnem smislu je predstavila tudi preliminarne ugotovitve obširne anketne raziskave med slovenskimi srednješolci in mladimi odraslimi, ki med drugim nakazuje, katere skupine mladostnikov so v tem smislu ranljivejše, katere pa bolje opolnomočene. Izpostavila je ključne strukturne zaviralne in spodbujevalne dejavnike digitalne zrelosti ter s pomočjo konkretnih ugotovitev kritično izpostavila šibkosti psihološko–razvojne perspektive in opozorila na vlogo kulturnega kapitala, praks digitalnega umika in digitalnega kapitala, ki vsak na svojstven način generirajo pomembne diferenciacije med mladimi.

Cinizem in ponotranjena odgovornost mladih za digitalno dobrobit

2025-10-18T20:22:00+02:00

Letošnja konference AoIR – Association of Internet Researchers Conference je pod naslovom Ruptures oziroma Prelomi potekala v nekdanjem brazilskem glavnem mestu. Prek 700 raziskovalcev_k interneta je med 15. in 18. oktobrom 2025 v Riu de Janeiru predstavljalo najaktualnejše rezultate s področja internetnih študij. Slovenijo in Univerzo v Ljubljani so zastopale Anamarija Šiša, Katja K. Ošljak in Tanja Oblak Črnič.

Zadovoljne po predstavitvi: Katja K. Ošljak, Tanja Oblak Črnič in Anamarija Šiša.

Sodobno medijsko okolje zaznamujejo številne spremembe, ki so povezane z rabami in zaupanjem mladih do digitalnih platform. V prispevku te spremembe naslavljamo kot diskontinuitete v medijski potrošnji in epistemološke prelome v 1. odnosu mladih do (digitalnih) medijev, 2. njihovem zaupanju napram (digitalnim) medijem ter 3. razmerjih moči med posamezniki in platformami. Osredotočamo se na to, kako digitalne platforme oblikujejo odnos mladih do verodostojnosti novic in etičnosti oziroma odgovornosti medijskih organizacij ter na naraščajočo individualizacijo odgovornosti; slednje se kaže v razmislekih, da so uporabniki sami odgovorni za krmarjenje po netransparentnih in izkoriščevalskih digitalnih ekosistemih. Študija temelji na kvalitativnih spoznanjih iz raziskovalnega projekta Digitalna zrelost mladih, v okviru katerega je bilo intervjuvanih 41 oseb, starih od 16 do 24 let.

Anamarija Šiša in Katja K. Ošljak med predstavitvijo.

Naš namen je bil raziskati medijske prakse mladih in prepoznati njihove potrebe v kontekstu njihovih digitalnih izkustev ter pomankljivosti digitalne medijske krajine. V navezavi na predhodne raziskave s področij medijskih študij, digitalne sociologije in kritičnih študij digitalnih platform opažamo, kako upad institucionalnega zaupanja in vzpon platformnih epistemologij, prispevata k zamikih v razumevanju verodostojnosti medijev, njihove moči in delovanja. Na podlagi kvalitativne tematske analize se ti prelomi kažejo kot: 1. cinizem do družbenih medijev in digitalnih platform, 2. okrepljena, a protislovna pričakovanja do tradicionalnih medijev ter 3. individualizacija odgovornosti (ponotranjena odgovornost) za digitalno dobrobit.

Kako mladi navigirajo med algoritmiziranimi tokovi vsebin

2025-09-29T16:45:00+02:00

Poletna šola Biotehniške fakultete UL

Da bi razumeli prakse mladih v digitalnem okolju in kako pri tem ločujejo med dejstvi na eni strani ter lažnimi novicami, ponarejenimi vsebinami in propagando na drugi, je pomembno razumeti specifike aktualne medijske in tehnološke krajine. Zato je Katja Koren Ošljak v uvodnem delu predavanja za udeležence_ke Poletne šole Biotehniške fakultete UL, ki letos poteka pod naslovom Znanost na razpotju, predstavila koncept mediatizacije kot splet procesov medijskih sprememb in z njimi povezanih sprememb v kulturi ter družbi.

Mediatizacija v ospredje ne postavlja samih medijskih ali tehnoloških novosti. Namesto tega pojasnjuje oblike družbenega komuniciranja, ki se formirajo ob vpenjanju medijev (kot tehnoloških platform, organizacij, njihovih standardov produkcije, vsebin itn.) v vsakdanje življenje posameznikov, njihove socialne prakse in kulturo ter družbene procese, institucije in njihovo delovanje.

S študenti so nato skupaj preverjali svoje sposobnosti prepoznavanja ponarejenih oziroma računalniško generiranih vsebin ter se podali v zgodovino fenomena lažnih novic in panik, ki spremljajo razvoj novih medijev ter tehnologij.

Infoverzum: Medijska pismenost med mladimi

Na strokovnem srečanju Infoverzum, ki ga organizirajo v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper z namenom izobraževanja knjižničarjev_k, učiteljev_ic in drugih strokovnjakov_inj, pa se je Katja Koren Ošljak prvenstveno osredotočala na različne vidike in dejavnike, ki jih je treba vzeti v ozir pri razumevanju kritične medijske pismenosti mladih. Skladno s tem je predavanje zaključila z diskusijo o celoviti medijski edukaciji, ki združuje uporabniška znanje, razumevanje delovanja, poslovanja in regulacije digitalnih tehnologij in medijev, kritično–analitično recepcijo vsebin ter kreativno produkcijo in participacijo v družbi. Namreč, celovito razumevanje medijsko-tehnološke krajine je pogoj za uspešno soočanje z lažnimi novicami, algoritmičnimi pristranostmi, polarizacijo, propagando, potvorjenimi vsebinami in drugimi izzivi digitalizirane družbe.

Raba zaslonskih tehnologij med mladimi

2025-09-16T16:06:00+02:00

7. strokovna konferenca Centra Šteker o rabi zaslonskih tehnologij med mladim je bila namenjena šolskim delavcem in vsem drugim strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki in mladostniki.

Tanja Oblak Črnič med predstavitvijo koncepta digitalne zrelosti kot procesa rasti in družbenega prilagajanja.

Tanja Oblak Črnič je predstavila koncept digitalne zrelosti, nato pa še empirične rezultate, ki so nastali kot sinteza izpeljanih raziskav v okviru projekta Digitalna zrelost mladih. Izpostavila je predvsem šibkejše plati mladih, med katerimi izstopata avtonomna raba mobilnih naprav in pa znanje o tem, kje poiskat podporo v primeru težav pri uporabi digitalnih tehnologij. V drugem delu predstavitve se je dotaknila še slabše opolnomočenih in ranljivejših skupin glede na dimenzije digitalne zrelosti. Poudarila je, da so potrebni ukrepi predvsem v skupini dijakov poklicnih šol in brezposelnih mladih. Za doseganje digitalne zrelosti je ključno, da se edukacija o tveganjih dopolni z opolnomočenjem mladih: spodbujanjem njihove avtonomije, aktivnega iskanja podpore in družbeno koristne rabe tehnologij. Posebna pozornost mora biti namenjena raznolikosti mladih – glede na spol, starost in izobraževalni status – ter prilagajanju rešitev potrebam ranljivejših skupin.

Nuša Detiček je o digitalni zrelosti govorila z vidika razumevanja in uporabe generativnih orodij med mladimi.

Nuša Detiček se je osredotočila na podatke o orodjih umetne inteligence. Predstavila je sintezo rezultatov in izpostavila, da mladi ta orodja doživljajo kot »infrastrukturo kognicije«. Uporabljajo jih pri šolskem delu in zasebno, kjer se (primarno generativna) umetna inteligenca pojavlja kot »prijatelj« ali celo »strokovni kolega«. Opozorila je na subtilne spolne in izrazitejše razlike med šolskimi programi, ki oblikujejo digitalne kompetence mladih, ter na pomen ohranjanja kritične distance in nelagodja pri sobivanju z novimi tehnologijami. V zaključku je poudarila pomen razumevanja in dialoga z mladimi, fleksibilnosti smernic in njihovega prilagajanja ter opozorila, da se je potrebno premakniti iz sfere prepovedovanja v sfero usmerjanja mladih.

Organizatorji 7. strokovne konference Centra Šteker na temo Rabe zaslonskih tehnologij med mladimi, na kateri sta sodelovali tudi vodja projekta DZM Tanja Oblak Črnič in mlada raziskovalka Nuša Detiček, so oblikovali priročen zbornik s kratkim opisom vseh predavanj, skupaj z pripadajočimi odgovori, ki so jih predavatelji prejeli s strani slušateljic in slušateljev.

Načrtujemo naslednjo knjigo!

2025-09-02T16:43:00+02:00

V začetku leta 2025 je izšla obsežna znanstvena monografija, ki osvetljuje ključne rezultate projekta MRM. Publikacijo Mediji & mladi je uredila vodja projekta MRM Tanja Oblak Črnič, pri pripravi poglavij so prispevali raziskovalke in raziskovalec iz projektnega tima ter tudi drugi eksperti in ekspertke, ki raziskujejo mlade in njihove prakse z mediji oz. tehnologijami.

Monografija Mediji & mladi je na voljo v tiskani obliki ali kot PDF-različica v knjigarni Založbe UL.

V letu 2025 zaključujemo zadnje delovne svežnje v okviru projekta DZM, ki prinaša pomembne ugotovitve o digitalni zrelosti mladih in mladih odraslih (do 24. leta starosti) z različnimi izobraževalnimi ozadji. Ugotovitve nameravamo skupaj s priporočili za dvig digitalne zrelosti ter medijske oziroma digitalne pismenosti objaviti v naši naslednji znanstveni monografiji. Med drugim bo ta predstavila koncept digitalne zrelosti in empirične študije osebne avtonomije in družbene odgovornosti med slovensko mladino; izpostavila bo pomen izobraževalnih prostorov pridobivanja pismenosti in drugih vidikov digitalne zrelosti; naslovila bo zahteve, s katerimi digitalizacija zadeva mlade, npr. pri informiranju, izobraževanju ali delu; tematizirala pa bo tudi vključevanje orodij umetne inteligence pri oblikovanju kognitivnih in delovnih tokov med mladimi.

Mednarodno nadaljevanje naših raziskav

2025-08-12T17:01:00+02:00

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) gosti raziskovalko in docentko z barcelonske Univerze Ramon Llull Cristine Montañola-Sales. Raziskovalno jo zanimajo otroci, njihov (zgodnje) posvajanje pametnih telefonov in regulacija digitalnih medijev. Christine pri preučevanju razmerij med digitalnimi mediji in mladimi ne zanimajo zgolj sorodna vprašanja kot nas ampak so jo pritegnili tudi koncepti, ki predstavljajo rdečo nit naših dosedanjih raziskav (na primer medijski repertoarji, digitalna zrelost in medijska edukacija). Zato smo spoznavno srečanje s Cristine izkoristili za oblikovanje prvih izhodišč za morebitna znanstvena sodelovanja in skupne prijave mednarodnih raziskovalnih projektov.

Tanja Oblak Črnič, Cristine Montañola–Sales in Katja Koren Ošljak.

Cristine Montañola-Sales bo za znanstveno in strokovno javnost izvedla predavanje MobilePressure: Understanding Peer Pressure and Early Smartphone Ownership in Childhood na ZRC SAZU, v katerem bo predstavila izsledke raziskave o vrstniškem pritisku in lastništvu pametnih telefonov v otroštvu. Predstavila bo rezultate španskega projekta, v katerem preučuje odnos do regulacije pametnih telefonov z vidika dejavnikov, kot so strah pred socialno izključenostjo, značilnostmi gospodinjstev in razumevanjem zrelosti otrok. Ugotovitve bo povezala z mednarodnimi razpravami o otroštvu in tehnologiji ter premišljevala, kako lahko družbene vede prispevajo k oblikovanju boljšega digitalnega okolja za otroke. Vabljeni!

Digitalna zrelost mladih v Sloveniji

2025-06-05T09:45:00+02:00

Raziskovalke in raziskovalci so na posvetu predstavili preliminarne rezultate ciljno usmerjene študije, ki razkriva osebna in družbena ozadja, zaradi katerih prihaja do razlik v razumevanju in rabah digitalnih tehnologij med različnimi skupinami mladih od 16 do 24 let.

Posvet je otvorila prodekanja za raziskovalno dejavnost UL FDV Andreja Jaklič.

Raziskava DZM namenja pozornost digitalnim neenakostim, ki jih tematizira skozi fenomen digitalne zrelosti. Ta vključuje različne vidike razumevanja in uporabe digitalnih tehnologij, obvladovanje digitalnih izzivov in z njimi povezanih problemov ter zmožnost vzpostavljanja družbeno odgovornih interakcij. Enega od podpornih temeljev digitalne zrelosti predstavljajo tudi možnosti za izobraževanje na področju digitalne pismenosti. Ko gre za naprednejša digitalna znanja, sodelujoči v raziskavi omenjajo vlogo šol in drugih prostorov, v katerih se izobražujejo: kar 75 % študentov tako poroča, da v osnovni in srednji šoli pogrešajo več tovrstnih vsebin. Pogost vir digitalnih znanj so tudi spletne platforme ter orodja umetne inteligence, kot je ChatGPT. Več kot 90 % dijakov in študentov tako omenja, da so jih že uporabljali, obenem pa poročajo, da so ob pojavu UI zaskrbljeni in hkrati navdušeni.

Mladi obenem izpostavljajo potrebo po aktualizaciji izobraževanj, v katerih bi sedanje omejitve nadomeščalo razumevanje tehnoloških in uporabniških zmogljivosti orodij. Pri tem zagovarjajo nujo po nadgrajevanju tako lastnih kot tudi znanj učiteljev in staršev. Prav (ne)pismenost izpostavljajo namreč kot enega od ključnih digitalnih izzivov. Ali kot je to nazorno izrazila ena od dijakinj:

Tehnologija – na tem se gradi svet naprej in ne morejo zdaj od nas pričakovati, da bomo, kakor so bili oni pred petdesetimi leti, ko niso imeli telefona pa teh stvari. Ampak, kar je bilo njim zanimivo, nam več ni.

Pogovor s študentkama Enyo Dragojević in Kseniio Votiakovo (na sredini) sta vodili Anamarija Šiša (levo) in Nuša Detiček (desno).

Na posvetu so sodelovali tudi mladi sami. Odzvali so se na nekatere rezultate študije, ki med drugim kaže, da rabo digitalnih tehnologij mladi razumejo kot nujo: ko so odklopljeni, prevladuje namreč strah pred izključenostjo iz družbenega življenja. Kljub temu tudi sami uporabljajo strategije umikanja od digitalnega sveta.

Na posvetu so v treh zaporednih sklopih sodelovali raziskovalci in raziskovalke Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Tanja Oblak Črnič, Barbara Neža Brečko in Jure Plaskan so predstavili prispevek Digitalna zrelost mladih: od avtonomije k družbeni (so)odgovornosti. O prostorih digitalnega opismenjevanja in digitalnem razkoraku so govorile Nika Šušterič, Katja Koren Ošljak in Mojca Žveglič Mihelič. Povabljeni mladi pa so skupaj z Anamarijo Šiša in Nušo Detiček razpravljali o družbenih potrebah in strategijah digitalnega umika.

Na okrogli mizi ob knjigi Mediji in mladi, ki jo je moderirala Nika Šušterič (skrajno desno), so sodelovali: Dejan Jontes, Tanja Oblak Črnič, Nina Perger in Katja K. Ošljak (manjka na fotografiji).

Srečanje se je zaključilo s pogovorom z avtorji in avtoricami, ki so predstavljali izbrana izhodišča in nekatere ključne ugotovitve nedavno izdane monografije z naslovom Mediji in mladi.

Vir podatkov, predstavljenih na posvetu, je ciljni raziskovalni projekt Digitalna zrelost mladih: družbene potrebe in neformalno izobraževanje mladih v digitalni dobi V5-2329 (B) se izvaja v okviru Enote za medijske študije in digitalno kulturo na Centru za proučevanje kulture in religije UL FDV ter na Oddelku za temeljni pedagoški študij UL PeF in je financiran s strani MDP in ARIS .

Stalen dostop do družbenih medijev oblikuje potrošnjo novic

2025-05-09T16:12:00+02:00

V uvodu k predstavitvi knjige je novinarka Beti Burger zapisala:

Knjiga Mediji in mladi (Založba FDV, 2025), ki sloni na empiričnih podatkih in je izviren projekt v Sloveniji, postavlja pod vprašaj mite o mladih kot nebralcih, neposlušalcih, neinformiranih, neveščih. Digitalne prakse obravnava bolj kompleksno. Njen cilj je med drugim identificirati rabo pametnih tehnologij med mladostniki v kombinaciji z drugimi mediji in prikazati oblikovanje tako imenovanih tipičnih medijskih repertoarjev. Njihove ugotovitve, kot pojasnjuje profesorica Tanja Oblak Črnič, urednica knjige, nakazujejo, da medijske edukacije, ki bi bila v koraku s tehnološkimi spremembami in bi ustrezno obravnavala potrebe mladih, nimamo.

Poleg urednice je pri pripravi prispevka sodeloval tudi eden izmed avtorjev znanstvenih prispevkov, ki so del monografije, Dejan Jontes:

Klasične medije spremljajo predvsem v družinskem krogu, televizijo, ko je prižgana v dnevni sobi, radio, ki oddaja v ozadju doma ali v avtu. Časopisov in revij ne bere praktično nihče od anketirancev, niti niso nanje naročeni v njihovih gospodinjstvih. Pomemben del »stika« s klasičnimi mediji je ustno izročilo, torej informiranje o dogajanju doma in po svetu prek pogovorov o časopisnih ali televizijskih novicah s starši ali starimi starši.

Celoten prispevek, ki je bil objavljen v tiskani izdaji Dela 8. maja 2025, je dostopen tudi na spletu.

Več o knjigi Mladi in mediji preberite tukaj. Naročite ali pa brezplačno prenesete jo lahko na straneh Založbe UL.

Mladi, telefoni in medijska panika. In algoritmi.

2025-05-07T18:28:00+02:00

Medijske in tehnološke rabe se med mladimi močno razlikujejo. Nekateri mladi so bolj kreativni in ustvarjajo zahtevnejše digitalne vsebine, drugi intenzivneje igrajo videoigre, "minimalisti" so zelo selektivni in medije uporabljajo predvsem za informiranje, četrti v središče svojih medijskih praks postavljajo YouTube, nekateri od teh iščejo predvsem izobraževalne vsebine ... O tem, kakšne skupine mladih smo zaznali v raziskavi Medijski repertoarji mladih in kakšne so razlike v njihovih medijskih rabah in pismenosti ter na katerih ozadjih nastajajo te razlike, je v oddaji Glasovi svetov na 3. programu Radia Slovenija – program Ars govorila Tanja Oblak Črnič.

Vir slike: RTV SLO (posnetek zaslona s spletne strani oddaje).

Novinarka Urška Henigman, ki je vodila pogovor, je za spletno mesto Radia Slovenija tako povzela pogovor:

Življenjski prostor mladih je razdeljen na dve pokrajini, fizični in digitalni prostor, ki pa se stapljata in prepletata. Sodobne tehnologije so za mlade nekaj samoumevnega, v njihova življenja pa začnejo vstopati že zelo zgodaj, saj jih imamo vsi odrasli okrog njih. Iz prebiranja medijskih objav v minulem mesecu se nariše zelo zaskrbljujoča slika mladih – eni so nasilneži, drugi žrtve, imajo različne duševne stiske, ki jih rešujejo z navzven ali navznoter usmerjenim nasiljem, vsi skupaj pa so nevzgojeni, zasvojeni, razvajeni in leni, za to pa so krivi odsotni in nesposobni starši in šolski sistem, ki učiteljem ne omogoča kaznovanja in sankcioniranja. Taka sporočila razberemo iz javnega diskurza. Medijska gonja in moralna panika v zvezi z mladimi že dolgo ni bila tako silovita, svoje je k prestrašenosti in zaskrbljenosti dodala tudi angleška miniserija Adolescenca, ki naslavlja problematične spletne prostore – moškosfero in družbene medije. Kaj se dejansko dogaja z mladimi, kje so težave in kako jih reševati?

Vprašanja mladih v oddaji Infodrom

Vir slike: RTV SLO (posnetek zaslona s spletne strani oddaje).

Prvi majski Infodrom, to je mladinska informativna oddaja na TV Slovenija, je raziskoval, kje se mladi informirajo in komu pri tem zaupajo. Mlade je zanimalo, kako algoritmi na družbenih omrežjih filtrirajo informacije in kaj to pomeni za uporabnike_ce. Pri iskanju odgovorov jim je pomagala tudi Tanja Oblak Črnič.